Na Hrvaškem so 25. junij kot dan državnosti praznovali od leta 2001, ko je takratna levosredinska vlada uvedla tudi 8. oktober kot dan neodvisnosti. Pred tem je bil dan državnosti v sosednji državi 30. maj v spomin na ta dan leta 1990, ko se je hrvaški sabor sestal na ustanovni seji po prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah.
Plenković je danes pojasnil, da so se odločili, da bo 30. maj znova dan državnosti, ker je bil ta dan kot praznik dobro sprejet med državljani v 90. letih prejšnjega stoletja. Kot je dodal, bo novi praznik in dela prost dan 18. november kot spominski dan na žrtve hrvaške domovinske vojne ter na žrtve Vukovarja in Škabrnje.
Poudaril je, da oba praznika predstavljata trikotnik ključnih datumov za sodobno Hrvaško skupaj z obstoječim dnevom zmage, domovinske hvaležnosti in hrvaških veteranov, ki ga na Hrvaškem praznujejo 5. avgusta v spomin na vojaško operacijo Nevihta leta 1995.
Plenković pričakuje, da bo velika večina saborskih poslancev podprla predlog vlade, ki ga bo sabor obravnaval po nujnem postopku.
Na Hrvaškem je slišati tudi nasprotnike vladnega koledarja praznikov, ki menijo, da je treba 18. november obeležiti kot dan spomina na žrtve, pogum in upor v Vukovarju leta 1991, kot je bilo doslej, ne pa tudi kot dan, ki bi ga praznovali, saj gre za tragičen dan poraza in trpljenja prebivalcev Vukovarja, potem ko so v mesto po trimesečen obleganju vkorakale srbske sile.
Nasprotniki praznovanja 18. novembra med drugim menijo, da gre za predvolilno potezo največje vladne stranke HDZ, s katero želijo okrepiti podporo volivcev hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami. Prvi krog hrvaških volitev je po neuradnih informacijah mogoče pričakovati v nedeljo, 22. decembra, HDZ pa podpira Grabar-Kitarovićevo, ki je po prevzemu prvega predsedniškega mandata zamrznila članstvo v tej stranki.
Levosredinska opozicija pa meni, da 30. maj ni najbolj posrečen datum za dan državnosti. Trdijo, da gre za strankarski praznik, ker da HDZ obeležuje dan, ko je prvič prevzela oblast na Hrvaškem po prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale aprila 1990.
Medtem so hrvaški tiskarji prosili, naj novi koledar praznikov začne veljati leta 2021, ker so mnogi že natisnili koledarje in drugo promocijsko gradivo za leto 2020 na podlagi obstoječega razporeda praznikov.