HRT je doslej vložila najmanj 36 tožb zaradi novinarskih prispevkov, v katerih so bili tarča kritik zaradi poslovanja in programa.

Pobudniki bojkota so navedli, da se ne bodo udeleževali oddaj na HRT in tudi ne bodo dajali izjav za nacionalno radiotelevizijo do 2. marca, ko je napovedan novinarski protest Novinarstva ne damo. Kot so dodali, so solidarni tudi z ostalimi novinarji, ki vsak dan trpijo različne pritiske zaradi svojega dela.

“Namen našega bojkota je pokazati na grotesknost situacije, v kateri javni servis toži medije in novinarje, ki poročajo, kako se porablja javni denar, ter skuša s politiko ustrahovanja in pritiskov dodatno znižati medijsko svobodo na Hrvaškem,” so zapisali v pismu, ki ga je podpisala izvršna direktorica nevladne organizacije Državljani organizirano spremljajo volitve (GONG) Jelena Berković.

V pismu so tudi izpostavili uradno stališče Evropske zveze novinarjev (EFJ), da je HRT najslabši javni medijski servis v Evropi, ko gre za neodvisnost.

Med podpisniki pobude za bojkot je tudi Hrvaško novinarsko društvo (HND). HRT je med drugim tožila tudi nekatere svoje novinarje, ki so člani HND. Vrednost odškodnine vseh tožb HRT proti medijem in novinarjem je ocenjena na 2,3 milijona kun (okoli 310.000 evrov).

HND je januarja na seji parlamentarnega odbora za informiranje, informatizacijo in medije obvestila, da je HRT zaradi razžalitve dobrega imena in časti tožila vse vodilne hrvaške časnike – Jutarnji list, Večernji list, Slobodno Dalmacijo, Novi list, 24 sata, tednika Nacional in Novosti ter spletna novičarska portala index.hr in tportal.hr. Proti nekaterim je vložila tudi več tožb.

Po podatkih HND na Hrvaškem poteka nekaj manj kot 1200 postopkov proti medijem in novinarjem. V preteklih mesecih je bilo tudi več sodb proti medijem in novinarjem zaradi obrekovanja, tudi v primerih, ko je šlo za satirične prispevke ali pa ko so sicer bila objavljena točna in resnična dejstva, a so tožniki imeli zaradi tega “duševne bolečine”.