Doslej je bil najvišji dnevni prirast v državi minuli četrtek, ko so našteli 2776 okužb.
Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v minulih 24 urah znova največ novih okužb v Zagrebu, kjer so jih potrdili 650. V primorsko-goranski županiji jih je bilo 161, v istrski 79.
Na Hrvaškem je trenutno 15.356 aktivno okuženih. V bolnišnicah zdravijo 1278 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih jih je 122, kar je največ doslej. Od 25. februarja, ko so zabeležili prvi primer, so na Hrvaškem potrdili skoraj 59.500 okužb z novim koronavirusom in 683 smrtnih žrtev covida-19. Okrevalo je več kot 43.300 ljudi. Opravili so več kot 532.200 testov.
Hrvaški premier Andrej Plenković je na začetku današnje seje vlade povedal, da se število novookuženih na Hrvaškem zvišuje, a počasneje kot v nekaterih drugih državah. Prepričan je, da je hrvaški zdravstveni sistem zmožen zdržati vse pritiske epidemije v dobro pacientov in vseh državljanov.
Hrvaški minister za zdravje Vili Beroš je v sredo izjavil, da bo odstopil, če se bo hrvaški zdravstveni sistem sesul zaradi epidemije covida-19.
V raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila hrvaška komercialna televizija Nova TV, so anketiranci razdeljeni, ko gre za nevarnost okužbe z novim koronavirusom. Po približno 32 odstotkov od 600 vprašanih meni, da je nevarnost okužbe majhna oz. velika, skoraj 37 odstotkov pa, da je srednja.
Nekaj več kot dve tretjini državljanov meni, da bo epidemija covida-19 negativno vplivala na njihovo finančno stanje. Okoli 29 odstotkov vprašanih je povedalo, da epidemija ne bo vplivala na njihove finance, štirje odstotki pa so odgovorili, da bo epidemija pozitivno vplivala na njihove prihodke.
Več kot petina vprašanih meni, da bo zaradi epidemije dobila odpoved v službi, štirje odstotki pa so službo že izgubili. Skoraj tri četrtine jih meni, da delovnega mesta ne bodo izgubili. Obenem 44 odstotkov ocenjuje, da se bodo njihove plače zmanjšale, 32 odstotkov pa jih verjame, da je to zelo malo verjetno. Četrtina jih ni zaskrbljena, da bodo imeli nižje plače.
Ko gre za spremembo navad med epidemijo, jih je 56 odstotkov dejalo, da se izogibajo rokovanju. Bolj pogosto si roke umiva 66 odstotkov vprašanih, več kot polovica pa redno razkužuje mobilne telefone in pohištvo. Skoraj 63 odstotkov vprašanih se manj druži s prijatelji, nekaj več kot petina pa manj uporablja javni prevoz kot pred izbruhom epidemije.