Žigantejeva je izpostavila, da na Hrvaškem marginalizirajo problem prostitucije ter da z zakoni zgolj zvišujejo denarne kazni. Po njenem mnenju je delavkam v spolni industriji treba zagotoviti vse pravice, vključno s pravno zaščito. Po njenih informacijah jih policija pogosto brez pooblastil pridrži zgolj zato, da bi olepšali sliko soseske, v kateri ponujajo storitve.

“Če bi delavkam v spolni industriji podelili status žrtve, bi imele pravico tudi do brezplačne pravne pomoči,” je povedala na omizju o politiki prostitucije na Hrvaškem, ki je potekalo na zagrebškem inštitutu za družbene vede Ivo Pilar.

Dodala je, da na hrvaških sodiščih večinoma vodijo pospešene postopke proti delavkam v spolni industriji, ki nimajo odvetnikov, in postopki se praviloma končajo s priznanjem prekrška.

Hrvaški zakon o prekrških predpisuje kazni v neobstoječih nemških markah, kar so povzeli iz nekdanjega jugoslovanskega zakona. Kljub nekaterim dobrim rešitvam je hrvaški zakon v primeru prostitucije zastarel, ker kaznuje zgolj ponudnike spolnih storitev, ne pa klientov, je ocenila.

Opozorila je, da je treba posebej zaščiti osebe v starosti med 18 in 21 let ter zmanjšati možnosti za zlorabo otrok v spolni industriji. V preteklih nekaj letih je bilo na Hrvaškem registriranih pet mladoletnih ponudnikov spolnih storitev, med katerimi je bil tudi en fant.

Statistika tudi kaže, da je bilo od leta 2011 nekaj več kot 1000 prekrškov zaradi prostitucije, večinoma zaradi ponujanja spolnih uslug, več deset primerov pa tudi zaradi oddajanja prostorov za prostitucijo.

Največ uporabnikov spolnih storitev je iz Hrvaške, a imajo tudi stranke iz BiH, Italije, Madžarske in Nemčije. Klienti so povprečno stari med 39 in 49 let, delavke v spolni industriji pa med 18 in 22 let.