Hrvaška država je lastnica nekaj manj kot 835.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, približno 400.000 hektarjev pa obdelujejo, je danes potrdila hrvaška agencija za kmetijska zemljišča. Poudarili so, da je največji problem razdrobljenost zemljišč, zato so kot nujni ukrep navedli združitev kmetijskih zemljišč. Na Hrvaškem urejajo informacijski sistem, ki bo do konca leta omogočal vpogled v stanje kmetijskih zemljišč. Kot so danes izpostavili v agenciji, je povprečna velikost katastrske parcele 1,37 hektara, kar je tudi opozorilo, da je potrebna komasacija. V agenciji so izračunali, da bo združitev zemljišč stala približno 1500 evrov na hektar. Zemljišč, ki jih ne bodo mogli združiti, bodo prodali, so napovedali. Hrvaški premier Tihomir Orešković je pred kratkim izjavil, da je v stiku s podjetnikom z Bližnjega vzhoda, ki je pripravljen vložiti v 10.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v Slavoniji. Hrvaški mediji so poročali, da v celotni Slavoniji ni mogoče dobiti tako velikega kosa kmetijskega zemljišča, če se na prodajo ne bi odločili družbi, kot sta Agrokor ali Žito. V Slavoniji je v najboljšem primeru možno dobiti 250 do 300 hektarjev združenega kmetijskega zemljišča. Večja kmetijska območja so na voljo v Liki ali na Baniji. Na Hrvaškem je sicer več kot 1,2 milijona hektarjev kmetijskih zemljiščSvet