Škoro je v nedeljo na svojem Facebooku objavil v videu napovedal, da bo na predsedniških volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. Izpostavil je, da je “bistvo njegovega programa zveza z ljudstvom v nasprotju z vladavino strankarskih elit in kompromisov, ki so bili doseženi daleč od javnosti in mimo volje volivcev”.

Ob kritikah sistema in populističnih sporočilih je pozornost javnosti pridobil predvsem z napovedmi, da si bo prizadeval za ustavne spremembe, s katerimi namerava okrepiti položaj predsednika države. Kot je dejal, načrtuje uvedbo možnosti predsedniškega veta na odločitve vlade, kot tudi pravico, da predsednik države osebno izbira ustavne sodnike. Predsedniško kampanjo pa bo združil s svojimi koncertnimi nastopi.

Na Hrvaškem vidijo Škora kot najbolj resnega tekmeca predsednici Grabar-Kitarovićevi med volivci na desnem delu političnega spektra.

Čeprav se je Škoro v svojem napovednem nagovoru ogradil od skrajnih političnih skupin desnice in levice, je njegovi kandidaturi botrovala predvsem hrvaška desnica, vključno z nezadovoljneži v vladni HDZ, ki se ne morejo sprijazniti z desnosredinsko politiko predsednika vlade in vladajoče stranke Andreja Plenkovića.

HDZ sicer podpira vnovično kandidaturo hrvaške predsednice. A predsednica države še ni potrdila, da se bo potegovala za še en mandat. Nazadnje je bilo slišati, da bo to storila po 5. avgustu, ko na Hrvaškem praznujejo dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov v spomin na operacijo Nevihta iz leta 1995.

Kandidatura Škora naj bi olajšala delo v prvem krogu predsedniških volitev kandidatu največje opozicijske stranke SDP in nekdanjemu premierju Zoranu Milanoviću, ki lahko računa na večino glasov levo od sredine. Prve analize kažejo, da so obeti za njegovo zmago v drugem krogu manjši, če se bo pomeril s Škorom kot z Grabar-Kitarovićevo.

Predsedniške kandidature so napovedali tudi neodvisni evropski poslanec Mislav Kolakušić, neodvisni saborski poslanec Ivan Pernar, ki je izstopil iz stranke Živi zid, ter kandidatka zunajparlamentarne levičarske Delavske fronte Katarina Peović.

Svojega kandidata načrtuje tudi opozicijska stranka Most neodvisnih list. Mogoče pa je pričakovati tudi druge predsedniške kandidature.