Donatorji za za letos obljubili sedem milijard dolarjev ali 6,16 milijarde evrov pomoči, za leto 2020 in pozneje pa 2,4 milijarde dolarjev ali 2,09 milijarde evrov pomoči Sircem v Siriji in bližnjih državah.
Skoraj 12 milijonov ljudi v Siriji in šest milijonov beguncev v sosednjih državah še vedno potrebuje nujno pomoč – hrano, vodo, zatočišče in zdravstveno oskrbo, je izpostavil generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve Mark Lowcock. Spomnil je, da so lani zbrali šest milijard dolarjev. Če to danes še izboljšamo, bo to dober dan, je ocenil pred razglasitvijo končnega zneska.
Slovenija je napovedala 100.000 evrov pomoči, polovico letos, polovico pa v prihodnjem letu. Sicer pa je od začetka humanitarne krize v Siriji in bližnjih državah zagotovila več kot 2,5 milijona evrov humanitarne pomoči, od tega 1,4 milijona s prispevki mednarodnim organizacijam in implementacijo dvostranskih projektov ter 1,1 milijona materialne pomoči Grčiji in Madžarski.
EU je odločena preprečiti, da bi Sirija postala pozabljen konflikt v coni brez vojne in brez miru, je v sredo poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, ki je z Lowcockom sopredsedovala tretji bruseljski konferenci v podporo Sircem, tako v Siriji kot v bližnjih državah, zlasti Libanonu, Jordaniji, Turčiji, Egiptu in Iraku.
V torek in sredo so potekali v Evropskem parlamentu dnevi dialoga, ki se jih je udeležilo več kot 500 predstavnikov civilne družbe in nevladnih organizacij. Danes pa je bilo ministrsko zasedanje, ki se ga je udeležilo okoli 80 delegacij iz 55 držav in mednarodnih organizacij. Slovenijo je zastopal posebni odposlanec zunanjega ministra Andrej Logar.
Glavni namen konference je bil spodbuditi donatorje k nadaljnji podpori Sircem in podpreti prizadevanja ZN za trajno politično rešitev. Posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen je v sredo spomnil, da sta med njegovimi nedavno opredeljenimi petimi prioritetami poglabljanje dialoga s sirsko vlado in opozicijo ter čimprejšnji sklic verodostojnega ustavnega odbora.
Medtem ko nekatere zalivske države normalizirajo odnose z režimom Bašarja al Asada ter ko Kitajska, Iran in Rusija začenjajo ponovno vlagati v obnovo države, kjer je režim znova prevzel nadzor nad večino ozemlja, EU še naprej zavzema stališče, da ne bo sodelovala pri obnovi države, dokler ne bo ustrezne politične tranzicije, ter da ni čas za normalizacijo odnosov z Asadom.
Na lanski konferenci so donatorji obljubili 4,3 milijarde dolarjev (3,5 milijarde evrov) za lansko leto in 3,5 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov) za obdobje 2019-2020 ter 21,2 milijarde dolarjev (17,2 milijarde evrov) posojil za obdobje 2018-2020. Znesek za lani so donatorji sicer presegli za okoli 40 odstotkov, tako da so dejansko namenili šest milijard dolarjev pomoči.
