Med ljudmi se poglabljajo materialne stiske zaradi izgub služb ali spremenjenih pogojev dela, kot so čakanje na delo, pri starejših pa zlasti v primerih, ko nizke pokojnine ne zadoščajo za kritje vseh življenjskih stroškov, ugotavljajo na CSD Koroška.
Na naraščanje stisk kaže tudi povečan pripad zadev na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev v lanskem letu. CSD Koroška je lani prejel okoli 18 odstotkov več vlog za izredno denarno socialno pomoč in okoli 20 odstotkov več vlog za redno denarno socialno pomoč. To bi lahko nakazovalo na večanje trajnejših materialnih stisk zaradi izgub služb, nižanja dohodkov in podobno, je za STA ocenil direktor CSD Koroška Tadej Poberžnik.
“Stopnjujejo se zdravstvene težave prebivalstva zaradi prestrašenosti, apatičnosti in zaskrbljenosti, čuti se zmedenost ljudi zaradi dnevno spreminjajočih in nasprotujočih si informacij v medijih. Uvedene omejitve glede načina življenja sprožajo porast situacij, ko prihaja do nesoglasij v družinah, predvsem med mlajšimi in starejšimi generacijami, kadar te živijo skupaj,” je dodal Poberžnik.
Vse te stiske se kažejo v povečani potrebi ljudi po pogovoru in na CSD trenutno zaznavajo povečan obseg telefonskih klicev uporabnikov. Ti izpostavljajo težave v družinskem okolju, željo po urejanju bivanjskih problemov, izražajo zaskrbljenosti zaradi družbene situacije in osebnih zdravstvenih težav s poudarkom na iskanju informacij o možnih oblikah pomoči, ki so na voljo v času razglašene epidemije.
CSD Koroška sicer lani ni zaznal porasta razpadov družinskih skupnosti, se pa že več let kaže trend višanja razpadov partnerstev. Tudi na področju pojavnosti nasilja v družini lani ni zaznal večjega odstopanja v primerjavi s prejšnjimi leti. “Opažamo pa, da so se v zadnjem obdobju leta pojavili kompleksnejši primeri nasilja v družini, ki so potrebovali poglobljene obravnave,” je izpostavil Poberžnik.
Na področju dela s starejšimi so imeli lani zlasti v času razglašenih epidemij več težav, predvsem pri urejanju ustrezne oskrbe in pomoči. Pojavljale so se težave zaradi hitrih odpustov starejših iz zdravstvenih ustanov v domača okolja, kjer pa jim ni bilo mogoče zagotoviti ustreznih razmer za kakovostno bivanje in primerno skrb.
CSD Koroška je lani zaznaval tudi težave pri urejanju storitve institucionalnega varstva in težave pri izvajanju storitve pomoč družini na domu, ki je v določenih okoljih zastajala zaradi širjenja novega koronavirusa.
CSD Koroška pod svojim okriljem združuje štiri enote, Poberžnik pa delovne rezultate CSD Koroška v lanskem letu v splošnem ocenjuje kot uspešne. “Kljub številnim omejitvam, obolevnosti zaposlenih in nenehnim dnevnim prilagoditvam smo naloge, ki jih opravljamo, izvedli hitro in učinkovito, kakovostno in brez zaostankov. Ustanova je bila ves čas dostopna uporabnikom, akutne stiske smo reševali takoj, tudi v najbolj ogroženih obdobjih,” je povzel.
Ne glede na to pa CSD Koroška po njegovi oceni nujno potrebuje kadrovske okrepitve v administraciji zavoda, potrebovali pa bi tudi dodatni strokovni kader.
Podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da se je število brezposelnih na Koroškem lani povečalo, a je bila rast nižja od slovenskega povprečja. Na Koroškem je bilo konec decembra 2020 registriranih 2452 brezposelnih oseb, kar je za 129 oseb oz. 5,6 odstotka več kot decembra 2019. V Sloveniji je bila v tem obdobju rast števila registrirano brezposelnih 15,9-odstotna.
Je pa število brezposelnih na Koroškem precej naraslo ob koncu lanskega leta, saj se je decembra lani v primerjavi z mesecem prej registrirana brezposelnost zvišala za 82 oseb oz. 3,5 odstotka. V Sloveniji je to povišanje bilo 3,7-odstotno.
