Po besedah mestnega viničarja Staneta Kocutarja je Stara trta letos dala povprečen pridelek grozdja. “Spet je v okviru dolgoletnega povprečja od 35 do 55 kilogramov,” je povedal za STA.

Lanski rekordni pridelek 106 kilogramov grozdja se zagotovo ne bo ponovil. “Ne stremimo k rekordom, ampak je naš cilj, da bi trta dolgo živela in da bi še naprej povezovala ljudi,” pojasnjuje.

Ker se rastlina nahaja na izjemno sončni legi ob Dravi, je znova dozorela kakšna dva tedna prej kot te sorte v okoliških vinogradih. Sicer pa je po ocenah Kocutarja “v odlični kondiciji”.

Spomnil je, da je letos 30 let, odkar so začeli podeljevati cepiče Stare trte. To počnejo spomladi ob slovesnem rezu, a prvega je jeseni 1990 ob trgatvi prejel takratni ljubljanski župan Jože Strgar in ta potomka Stare trte še vedno raste na Ljubljanskem gradu. “Doslej smo podelili 137 potomk, ki rastejo po Sloveniji, in 91 v tujini,” je pojasnil mestni viničar.

Trgatev Stare trte po starih štajerskih šegah in navadah je postala pravi mestni praznik, ki ga ponavadi spremlja množica Mariborčanov in gostov. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom pa bo letos število udeležencev močno omejeno.

Prvi grozd bo tokrat odrezal Tone Partljič, ki je avgusta praznoval 80 let in v svojih delih pogosto opisuje Maribor in njegove prebivalce. Njegov roman Sebastjan in most se dogaja prav na Lentu, kjer raste Stara trta.

Posajena je bila ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo in uporabljajo za protokolarno darilo.