Pristajalni manever modula Schiaparelli se bo začel 121 kilometrov nad površjem Marsa, ko naj bi modul, ki potuje s hitrostjo 21.000 kilometrov na uro, začel močno zavirati. 11 kilometrov nad površjem Marsa, ko naj bi imel hitrost 1700 kilometrov na uro, naj bi se odprlo padalo, dva metra nad površjem pa bo odvrgel motorje.
600-kilogramski modul naj bi skozi Marsovo redko atmosfero potoval šest minut in nato pristal na površju Rdečega planeta. Padec naj bi ublažila posebna struktura v njegovi notranjosti.
Kot je danes sporočila Evropska vesoljska agencija (ESA), naj bi modul na Marsu pristal ob 16.48 po srednjeevropskem času, prvi podatki o pristanku ter o razmerah na Marsu, kot sta temperatura in vlažnost, pa bodo na Zemljo potovali deset minut.
Med pristajanjem bodo senzorji napihljivemu otroškemu bazenčku podobnega modula s premerom 2,4 metra beležili vrsto podatkov, kamera na spodnji strani modula pa bo posnela 15 črnobelih fotografij Marsovega površja.
Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, bo več dni meril podnebne razmere na Rdečem planetu, tudi sezonske peščene nevihte, in pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, t. i. roverja, ki naj bi proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020. Opremljen je z baterijami, ki bodo predvidoma zdržale dva do tri dni. V tem času bo Schiaparelli pošiljal podatke na Zemljo.
Modul se je v nedeljo ločil od plovila TGO, ki se bo po 496 milijonov kilometrov dolgi poti danes utirilo v Marsovo orbito. Gre za zelo občutljiv manever, ki zahteva veliko natančnost. Po utirjenju v orbito 400 kilometrov od Rdečega planeta bo TGO, opremljen z visokotehnološkimi instrumenti, fotografiral Mars in analiziral njegovo ozračje.
Eden od ciljev misije je analiza metana, ki ga na Zemlji v veliki meri ustvarjajo živi mikrobi, sledove tega plina pa so zaznali že med prejšnjimi misijami na Marsu. TGO bo metan na Marsu preučil podrobneje kot pretekle misije in poskušal dognati njegov izvor.
Gre za skupen projekt ruske vesoljske agencije Roskozmos in ESA ExoMars 2016, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali na Marsu obstaja življenje. Gre za prvi poskus ESE, da bi pristali na Marsu po neuspelem poskusu Beagla 2 leta 2003.
