Slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna sta se udeležila tudi premier Janez Janša in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki sta oba poudarila pomen novega doma – ne le za ljubitelje planin, pač pa tudi širše, za celoten slovenski prostor.

“V času, ko se prilagajmo razmeram zaradi novega koronavirusa, dobivajo takšne izletniške točke še večji pomen. Varneje se je družiti zunaj, tudi s tega vidika je investicija še dodatno upravičena,” je dejal Janša.

Spomnil se je na dopolnilo, s katerim je DZ novembra lani ob sprejemanju proračunov za leti 2020 in 2021 na predlog tedaj opozicijske SDS za obnovo Frischaufovega doma ter jeseni 2017 pogorelega Kocbekovega doma na Korošici namenil skupaj 400.000 evrov. Poslanci so dopolnilo sprejeli soglasno, kar po Janševih besedah dokazuje, da so slovenske gore in gorsko okolje globoko v naših srcih.

Počivalšek je izpostavil pomen pohodništva za slovenski turizem. “Verjamem, da bomo našli moči in znanja, da se obnove planinskih poti in vseh 162 planinskih domov v Sloveniji lotimo sistematično,” je dejal.

Frischaufov dom na Okrešlju, ki ga je v poletni sezoni obiskalo okrog 25.000 ljudi, je zaradi napake na električnem omrežju pogorel novembra lani.

V Planinskem domu Celje Matica so se takoj lotili dela. Najprej so pospravili ruševine pogorelega doma ter postavili začasne objekte za delavce in planince, pomagali so tudi pri zbiranju sredstev za nov objekt. Gradbeno dovoljenje za nadomestni objekt so dobili konec julija.

Zgradbo s skupaj 600 kvadratnimi metri površine je zasnoval arhitekturni biro Kultivator iz Celja. Poleg pritličja in nadstropja bo imel še dve mansardi, zunanjost pa bodo krasili kamen, les, steklo in kovina.

Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planiko je povedal, da so pri načrtovanju sledili trenutnim trendom. Dom bo imel sedem sob s skupaj 28 posteljami, dodatno bo nudil še 21 skupnih ležišč.

Vrednost projekta je ocenil na 1,15 milijona evrov. Dom leži na 1396 metrih nadmorske višine in je vse potrebno za gradnjo treba pripeljati s tovorno žičnico ali helikopterji, zato so tudi stroški višji, je povedal. Poleg proračunskih sredstev bodo gradnjo financirali iz lastnih sredstev, nekaj denarja so dobili od Planinske zveze Slovenije, iz članarin in od sponzorjev, še vedno zbirajo tudi donacije.

Frischaufov dom je dobil ime po raziskovalcu Kamniških Alp Johannesu Frischaufu. Prvotno kočo, ki jo je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, je leta 1907 odnesel plaz, nakar so leta 1908 zgradili novo ter jo leta 1991 povečali in obnovili. Po novembrskem požaru so od nje ostale le ruševine.

V zadnjih treh letih je Planinsko društvo Celje Matica v požaru izgubilo kar dve planinski koči v Kamniško-Savinjskih Alpah in tako praktično čez noč ostalo brez vseh prihodkov. Jeseni 2017 je namreč pogorel tudi Kocbekov dom na Korošici, ki leži na 1808 metrih nadmorske višine. Tam bo morala obnova še počakati.