Predvsem diplomantje, torej zdaj že bivši študentje, pa tudi še študentje in simpatizerji sestavljajo druščino v Društvu za razvoj prometa. Delujejo tudi v okviru mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, sodelujejo s tamkajšnjimi profesorji, ki so jim dragocena podpora, sicer pa to ni fakultetno društvo. Člani so ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti izdelali tudi složenko z naslovom Moderne prometne rešitve Mariboru, da bi z nekaterimi spremembami (souporabo voznih pasov oziroma sistem sharrow, površinami za kolesarje v križiščih, krožnimi križišči, tudi s preureditvijo Koroške ceste) seznanili čim širši krog uporabnikov. O prometu in mobilnosti pri nas smo se pogovarjali s predsednikom Društva za razvoj prometa Rokom Dolinškom. Čeprav se zdi nekolikjo protislovno, ampak menda velja, da vsaka nova cesta ne reši gneče v prometu, ampak ustvarja le še več prometa. Drži? "Vsaka cesta je generator prometa, zato se prometni inžnirji ukvarjamo z optimizacijo obstoječih cest, da se torej ne bi gradilo novih cest. Študij pormetnega inženirja temelji na tem, da se optimirajo prometne povezave, torej da se ne gradi. Tak primer je recimo tudi to, če bi recimo vsi vozili 100 kilometrov na uro, bi to pomenilo manj zastojev, kajti večja kot je razlika v hitrosti med avtomobili, pogostejše je zaviranje in to na vsem omrežju, dokler se to ne izprazni, povzroča učinek vala, ki se prenaša daleč nazaj. Promet je živa stvar." Torej v Sloveniji sledimo temu, da uporabljamo obstoječe ceste? Gradimo verjetno malo? "V Sloveniji je tako, da niti obnavljamo ne. In problem je v tem, da se je dolgo vlagalo predvsem v avtocestni križ. Zdaj se sicer poskuša optimizirati obstoječe povezave, je pa problem, da je gradbeni lobi dokaj močan. Problem je tudi, da ni denarja za prometne simuliacije, tudi ni toliko znanja. V Sloveniji je eno, morda dve podjetji, ki obvaldata simulacije, torej napovedovanje prometa, še preden se zgradijo nove ceste. Tudi na naši fakulte