V nedeljo je namreč začel veljati zakon, ki prekinja tek rokov v sodnih, prekrškovnih in upravnih zadevah, hkrati pa prinaša ukrepe za omejevanje širjenja epidemije koronavirusa v zaporih. V skladu z njimi lahko direktor zapora zaporniku za en mesec prekine prestajanje zaporne kazni, če pri tem ne obstajajo varnostni zadržki. Prekinitev se lahko podaljšuje, dokler obstajajo razlogi zanjo. Prav tako lahko direktor zapornika predčasno odpusti iz zapora, če ima ta do izteka kazni manj kot šest mesecev, če se vzorno obnaša in če je prestal že vsaj dve tretjini kazni.

Kozlovičeva je na novinarski konferenci vlade komentirala določbo iz protikoronskega zakona, ki bi policiji omogočila, da po predhodnem pisnem soglasju osebe na podlagi podatkov o lokaciji telefona preverja, ali ta spoštuje odločbo o karanteni. Podarila je, da bi se ta ukrep nanašal le na tiste, ki imajo odločbo o karanteni in bi veljal le za čas veljavnosti odločbe.

Na vprašanje, ali so iz začasnega 30-odstotnega znižanja plač funkcionarjev, ki jih predvideva obširni protikoronski zakon, izvzeti tožilci, je odgovorila, da gre za vprašanje v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Ministrstvo za pravosodje je sicer predlagalo, da bi iz znižanja izvzeli organe, ki so del širšega pravosodja, “menim pa, da je prav, da smo v tem trenutku vsi solidarni in prispevamo svoj delež”, je dejala.

Na novinarski konferenci je ministrica predstavila tudi nekatere ukrepe s področja pravosodja iz v nedeljo na vladi potrjenega protikoronskega zakona, o katerem bo DZ odločal v sredo.

Da bi zaščitili socialno šibkejše, ki se pogosto znajdejo v izvršilnih postopkih, zakon po besedah Kozlovičeve določa, da izvršba na prejemke iz protikoronskega zakona ni mogoča. Zakon predvideva tudi odlog izvršb, o katerih so bili sklepi izdani pred 16. marcem in so izvršljivi. Slednje ne bo veljalo za izvršbe, povezane s preživninami in odškodninami za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Predlog zakona sodišču daje možnost, da odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja podjetja, odloži za štiri mesece, kadar to predlaga dolžnik. S tem slednjemu po besedah Kozlovičeve dajejo možnost, da v štirih mesecih konsolidira svoje poslovanje.

Delodajalec, ki bo prejel denarna nadomestila po interventnih zakonu, bo plačo delavcem dolžan izplačati v roku enega meseca. S tem želijo po besedah ministrice zagotoviti, da bodo delavci dejansko prejeli prejemke, ki so jim namenjeni z zakonom.

Zakon tudi poenostavlja pogoje za uveljavljanje pravic iz jamstvenega in preživninskega sklada ob prenehanju delovnega razmerja v primeru stečaja. Do zdaj je tak delavec za uveljavljanje pravic moral predložiti pravnomočni sklep o uvedbi stečaja, v času epidemije koronavirusa pa bo zadostoval predlog za uvedbo stečaja.