V Makedoniji tudi tri mesece od predčasnih parlamentarnih volitev, ki naj bi prinesle državi stabilnost in začetek nujno potrebnih reform, še vedno nimajo vlade. Zadnji zaplet je povzročil predsednik države Gjorge Ivanov, ko je v sredo sporočil, da predsedniku Socialnih demokratov Makedonije (SDSM) Zoranu Zaevu, ki mu je prinesel 67 podpisov poslancev – zadostovalo bi jih že 61 – za sestavo vlade, ne bo podelil mandata. Temeljni razlog: albanske stranke, ki so Zaevu prispevale podpise za oblikovanje vlade, so oblikovale albansko platformo, na katero naj bi pristal predsednik SDSM in ki naj bi z zahtevami po uvedbi albanskega jezika kot uradnega prinesle federalizacijo in kantonizacijo, kar naj bi škodilo makedonskim interesom. Zaev, ki je omenjene trditve, ki so jih širili tudi podporniki Nikole Gruevskega, že večkrat zanikal, je Ivanovovo potezo označil za državni udar. Pravniki so si enotni, da je predsednik države s tem kršil ustavo in še bolj zamajal ugled funkcije, predstavniki mednarodne skupnosti pa so Ivanova pozvali k spoštovanju demokratičnih norm. Tako je komisar za širitev Johannes Hahn sporočil, da morajo vsi predsedniki strank in tudi predsednik države spoštovati izid parlamentarnih volitev, priznati parlamentarno večino, tudi če se z izbiro ne strinjajo, in demokratični proces voditi v dobro volivcev. Dan po tem, ko je Ivanov oznanil, da Zaevu ne bo podelil mandata za sestavo vlade, se je oglasil tudi ameriški veleposlanik v Makedoniji Jess Baily, rekoč, da bi zaradi spoštovanja demokratičnih pravil bilo dobro, da predsednik države svojo odločitev še enkrat premisli. Možnosti, da bi si Ivanov, ki sicer v Makedoniji velja za marioneto dosedanjega predsednika vlade in stranke VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega, premislil in Zaevu vendarle podelil mandat, dopušča tudi politični analitik iz Skopja Sašo Ordanoski, saj to ne bi bilo prvič. “Če tega ne bo storil, bo to dejansko pomenilo državni udar,” pravi Ordanoski. Dodaja, da je zdaj ključna reakcija mednarodne
