Na seznamu pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat za generalnega direktorja radiotelevizije, so tudi univerzitetna izobrazba, najmanj deset let delovnih izkušenj ter usposobljenost in izkušnje za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov. Zahteva se poznavanje RTV dejavnosti.
Kandidat ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTVS. Med pogoji pa je tudi navedeno, da ne sme biti poslanec državnega zbora ali funkcionar katere izmed političnih strank. Poleg življenjepisa mora kandidatova vloga vsebovati tudi program vodenja RTVS.
V programu mora kandidat predstaviti svoja stališča do položaja in vloge RTVS v slovenskem medijskem prostoru, do medijske zakonodaje ter do ključnih izzivov na področju programskih, produkcijskih in poslovnih procesov. Program mora vsebovati tudi kandidatova stališča do organizacijske strukture zavoda in do srednjeročnega razvoja RTVS.
Za pravočasne bodo štele vloge, ki bodo prispele v vložišče RTVS do vključno 27. marca, oziroma bodo najpozneje tega dne oddane na pošto s priporočeno poštno pošiljko.
Besedilo in časovnico razpisa je programski svet potrdil na seji v ponedeljek. Po časovnici bo razpisna komisija prispele kandidature pregledala med 28. in 31. marcem. Seja, na kateri bo svet odločil o veljavnosti kandidatur, bo 10. aprila. Kandidatom pa bo svet prisluhnil in o njih tudi glasoval na seji 24. aprila.
Svetniška razprava na ponedeljkovi seji se je dotaknila tudi vprašanja, ali naj bo seja 24. aprila, ko bo sprejeta odločitev o novem generalnem direktorju RTVS, odprta za javnost. Zaenkrat vprašanje ostaja brez odgovora, saj bo programski svet 27. marca pripravil panel na temo javnosti sej, nato pa na seji 10. aprila odločil o odprtosti oz. zaprtosti seje 24. aprila.
Programski svet RTVS pred mesecem dni ni izvolil novega generalnega direktorja, saj noben kandidat ni zbral zadostne podpore. Svet se je za zaprtimi vrati odločal med zdajšnjim v. d. generalnega direktorja Markom Fillijem, nekdanjim vodjem produkcije Televizije Slovenija Igorjem Rozmanom in nekdanjim ministrom za kulturo Urošem Grilcem.
Za izvolitev na direktorsko mesto bi moral kateri od treh kandidatov zbrati najmanj 15 glasov, kar pa se tudi po več glasovalnih krogih ni zgodilo. V zadnjem krogu se je programski svet izrekal zgolj o Filliju, a mu tudi ni namenil dovolj glasov. Svet se je odločil za ponovitev razpisa, čeprav je imel tudi možnost, da bi glasovanje ponovil čez 14 dni.
Zapleti z imenovanjem generalnega direktorja se sicer na RTVS vrstijo že od razpisa leta 2014, ko je programski svet sprva za direktorico izbral Natašo Pirc Musar. Izbiro je nato zaradi napačne sestave sveta razveljavil in Fillija imenoval za ponoven mandat. Sprva je zavod vodil s polnim mandatom, od maja lani pa je vršilec dolžnosti.
V. d. generalnega direktorja za pravno področje Sabina Muratović je v ponedeljek programski svet seznanila z odškodninskim zahtevkom Pirc Musarjeve zaradi izgubljenih plač in duševnih bolečin, ker je bila aprila 2014 izbrana za generalno direktorico, mesec kasneje pa odstavljena. Dejala je, da zahtevek zaenkrat še ne pomeni tožbe, pač pa Pirc Musarjeva pričakuje dogovor z radiotelevizijo o odškodnini.
V razpravi je prevladalo stališče, da ne programski svet ne vodstvo RTVS nimata pravne podlage za pogajanja o odškodnini, zato je mogoča le sodna pot, če se bo Pirc Musarjeva odločila za tožbo. Takšno stališče je Pirc Musarjeva v torek v izjavi za STA označila za nesmisel. Obenem je napovedala, da bo zoper radiotelevizijo vložila odškodninsko tožbo.
Muratovićeva ni govorila o višini odškodnine, ki jo zahteva Pirc Musarjeva, je pa časnik Dnevnik pred dnevi poročal, da gre za nekaj več kot 215.000 evrov.
