Napetosti, ki so tlele več mesecev, so se razplamtele januarja, ko je odstopil namestnik premierke Severne Irske Martin McGuinness, vodja največje severnoirske katoliške stranke Sinn Fein, ker da ne more več sodelovati s premierko Arlene Foster.
Fosterjeva iz največje protestantske Demokratske unionistične stranke (DUP) namreč kljub zahtevam Sinn Feina ni hotela odstopiti. Njen odstop so zahtevali, ker jo preiskujejo zaradi financiranja sistema obnovljivih virov, ki ga je uvedla kot severnoirska ministrica za gospodarstvo in naj bi davkoplačevalce stal okoli 570 milijonov evrov.
Po odstopu McGuinnessa je avtomatično razpadla vlada. Velikonočni mirovni sporazum iz leta 1998 namreč določa, da si oblast v regiji delijo protestantske in katoliške stranke ter da vlado vodita premier in njegov namestnik, ki predstavljata obe strani. Sinn Fein in DUP si na ta način delita oblast od leta 2007, spominja francoska tiskovna agencija AFP.
V skladu z velikonočnim sporazumom, ki predvideva široko samoupravo Severne Irske, je London na polavtonomno severnoirsko skupščino in vlado prenesel pristojnosti na področju zdravstva, izobraževanja in lokalnega gospodarstva.
Na skupščinskih volitvah maja lani je protestantska, konservativna DUP, ki se zavzema za unijo z Veliko Britanijo, dobila 38 sedežev v 108-članski severnoirski skupščini, katoliška Sinn Fein, ki se zavzema za združitev z Irsko, je bila druga z 28 poslanci, tretja pa Unionistična ulstrska stranka UUP s 16.
Javnomnenjske ankete in poznavalci tokrat napovedujejo podoben rezultat, kar bi pomenilo obstanek na mrtvi točki. Zadnja anketa kaže, da bi DUP dobil 26 odstotkov glasov, Sinn Fein pa 25 odstotkov, kar pomeni 29 ali 30 poslanskih sedežev za DUP, za Sinn Fein pa 26 ali 27 v sedaj 90-članski skupščini. Tako bi DUP za premierko znova imenoval Fosterjevo in spor med glavnima strankama bi ostal nerešen in znova bi se morali dogovoriti o sodelovanju. Mnogi se bojijo, da se to ne bo zgodilo in da bo posledično upravljanje Severne Irske znova prevzel London.
Med DUP in Sinn Fein ob sporu zaradi omenjenega sistema obnovljivih virov sicer obstajajo tudi globoko zakoreninjena zgodovinska nasprotja, na nasprotnih bregovih pa sta tudi glede brexita. DUP podpira odhod Velike Britanije iz Evropske unije, Sinn Fein pa obstoj države v EU.
V torkovem televizijskem soočenju je Michelle O’Neill, ki je po odhodu McGuinnessa iz politike in tudi s čela stranke prevzela vodenje Sinn Feina, podporo stranke DUP brexitu označila za “popolnoma gnusno”. Stranka po njeni oceni s tem zagovarja stališče, ki je v popolnem nasprotju s stališčem večine prebivalcev Severne Irske.
Na referendumu o brexitu junija lani je namreč 55 odstotkov volivcev na Severnem Irskem, ki ima 1,9 milijona prebivalcev, podprlo obstanek države v EU. Za izstop iz unije se je na ravni celotne Velike Britanije takrat izreklo 52 odstotkov volivcev, britanska premierka Theresa May pa naj bi postopek izstopa sprožila ravno te dni, v mesecu marcu.
Fosterjeva je na drugi strani na soočenju Sinn Fein obtožila, da je razlog za predčasne volitve njena želja, da na Severnem Irskem vsili svojo radikalno republikansko agendo.
Profesor politologije na liverpoolski univerzi Jonathan Tonge meni, da je prav brexit pospešil nastanek politične krize na Severnem Irskem, ker gre za vprašanje, ki močno deli unioniste in irske nacionaliste. Po njegovi oceni je brexit na mnogih ravneh poguben za Severno Irsko, najbolj pa zato, ker bi znova vzpostavili mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko.
To bi po njegovem bila “globoka žalitev za nacionaliste”, saj je meja že od leta 1922 povsem odprta za prehajanje ljudi, je pa edina kopenska meja med EU in Veliko Britanijo in bi jo ob izstopu države iz EU zaprli. Ker namerava Velika Britanija izstopiti tudi iz evropskega skupnega trga, nekatere skrbi, da bi na meji znova vzpostavili carine, kar bi škodilo čezmejni trgovini in oslabilo relativno stabilnost, ki v regiji vlada zadnjih 20 let.
Vnovična uvedba nadzora na mejah bi namreč vzbudila tudi spomine na nasilno preteklost Severne Irske, ko je bilo v nasilju med katoliškimi republikanci in protestantskimi unionisti med letoma 1969 in 1998 ubitih več kot 3500 ljudi.
Tonge je še izpostavil, da je severnoirski mirovni proces financirala EU in “da bo velikonočni sporazum treba znova napisati, saj vsebuje številne reference na EU”.Se
