Radan namreč trdi, da je pri bolniku, ki je umrl decembra 2014, z infuzijsko črpalko naredil obvod cevke in tako kalij ni stekel v bolnikovo žilo, pač pa v podlogo. Na eni od preteklih obravnav je sodišču tudi predložil dve vrsti črpalk, ki so jih po njegovih navedbah uporabljali na nevrološki kliniki.

Priča tožilstva Mateja Lopuh, ki je strokovnjakinja za paliativno oskrbo, pa je na obravnavi 11. januarja na infuzijski črpalki prikazala, da obvod, s katerim naj bi Radan dosegel, da kalij ni stekel v bolnika, ni možen. A je pri tem je uporabila drugačno, novejšo črpalko. Po njenih navedbah črpalke ne omogočajo povratnega toka, ki bi bil nujen za tak obvod.

Radan je prikazu ugovarjal, saj da ni uporabila starejšega sistema infuzijske črpalke, ki jo je uporabljal on in na katerem bi bil obvod mogoč. Kot je še dejal, je to tudi že pokazal v okviru internega strokovnega nadzora. Lopuhova pa je odvrnila, da so od leta 2012 bolnišnice prešle na enotno naročanje novejših infuzijskih sistemov. Po Radanovih navedbah so imeli na oddelku “poln predal” starejših črpalk, torej takih, ki omogočajo dvosmerni tok.

Danes je bila znova zaslišana Nada Savić, ki je bila medicinska sestra v času smrti omenjenega bolnika, prav tako je bila ob njegovi smrti v sobi. Potrdila je, da so takrat na nevrološki kliniki uporabljali oba infuzijska sistema, kot ju je v sodni spis predložil Radan. Prav tako je potrdila, da bi bilo s takšnimi sistemi mogoče, da bi infuzija stekla mimo in ne v bolnika.

Ni ji pa znano, da bi takrat na nevrološki kliniki uporabljali še kakšen drugačen, nov sistem, ki povratnega toka ne bi omogočal. Dejala je, da bi jo verjetno nadzorna sestra obvestila o tem, da bodo v uporabo dobili nov infuzijski sistem. “A če je tak sistem, da vse normalno teče, ne vem, zakaj bi me o tem obvestila,” je dejala. Opozorila je, da je bila takrat zaposlena na pogodbo in ni delala polni delovni čas.

Savićeva je sicer prvič pričala konec maja lani. Takrat je med drugim opisala dogajanje med enim svojih turnusov, ko ji je Radan naročil, naj bolniku nastavi infuzijo kalija z najvišjim pretokom. Zaradi preobilice dela je po tem dejanju sobo bolnika zapustila in se posvetila drugim bolnikom, kalij pa pozabila zabeležiti v temperaturni list. Ko se je tega pozneje spomnila in se vrnila v sobo, pa ji je Radan dejal, da kalij ni stekel. Takrat je na vprašanje sodnika, ali je preverila, če to drži, odgovorila, da “če je zdravnik rekel, da ni steklo, pač ni steklo”, in da se ni spraševala, zakaj ne. Prav tako ni vedela povedati, koliko tekočine je še bilo v infuziji v tistem trenutku.

Savičeva je danes na vprašanje tožilke Katarine Bergant, ali se je omenjenemu bolniku pred smrtjo spremenila barva kože, dejala, da se tega ne spomni in da bi morali vprašati obposteljno sestro. Prav tako ne ve, katero uro so zapisali kot čas smrti – ko se je na monitorju pokazala ravna črta ali potem, ko so pri bolniku opravili še EKG posnetek.