Mednarodna skupnost je bila do lani bolj kot ne enotna glede boja proti podnebnim spremembam in protekcionizma v mednarodni trgovini, s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo pa se je vse obrnilo na glavo. Ameriški predsednik namreč glede trgovine zagovarja politiko Najprej Amerika, podnebne spremembe pa so po njegovem mnenju potegavščina, ki so si jo izmislili Kitajci.

Nemčija, članica G7 z največjim trgovinskim presežkom, in Francija, največja zagovornica boja proti podnebnim spremembam, bosta verjetno najglasneje nasprotovali ameriškim stališčem. Gostitelji Italijani bodo po pričakovanjih poskušali zgladiti razlike.

Italija je na dnevni red vrha uvrstila tudi migracije, terorizem in razmere v Libiji. Migrantski tok v smeri Evrope je najmočnejši ravno v Italiji, kamor je lani prispelo več kot 180.000 migrantov, letos pa jih pričakujejo še več. Oblasti v Rimu želijo zajeziti tok s stabilizacijo Libije, od koder izpluje večina čolnov z migranti.

G7 je bil nekoč G8, dokler iz skupine niso izključili Rusije zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014. Za zdaj nič ne kaže, da jo bodo sprejeli nazaj, bo pa sodelovanje z Moskvo kljub temu visoko na dnevnem redu vrha.

Rusija je eden glavnih igralcev pri vrsti aktualnih vprašanj, med drugim pri Severni Koreji, Siriji in Libiji. Zunanji ministri G7 so aprila zavrnili britanski predlog za uvedbo dodatnih sankcij proti Moskvi zaradi podpore sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.

Ameriška politika do Rusije sredi preiskave o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve ostaja nejasna, iz Washingtona enkrat prihajajo ostri toni, drugič spet spravljivi.