Največ so k novemu padcu spletne svobode prispevali ukrepi v številnih državah po svetu za omejevanje dostopa do družbenih omrežij in aplikacij za pošiljanje sporočil.

Takšna orodja omogočajo hitro in varno komunikacijo, s čimer predstavljajo pomembno orodje za izvajanje svobode govora in političnega izražanja, kar mnoge oblasti razumejo kot nevarnost za njihov obstoj, v poročilu ugotavlja Freedom House.

V primerjavi s prejšnjimi leti je naraslo število držav, ki so v zadnjem letu uvedle omejitve na spletna komunikacijska orodja in ki ljudi zapirajo zaradi mnenj, izraženih na družbenih omrežjih. Več je tudi držav, ki so kot skrajni ukrep v politično občutljivih trenutkih popolnoma omejile dostop do svetovnega spleta.

Med 65 državami, vključenimi v raziskavo, jih po mnenju Freedom Housa manj kot tretjina (17) zagotavlja popolno svobodo na spletu. Število držav brez spletne svobode je naraslo na 22 z lanskih 19, pri ostalih 26 pa je bila letos ugotovljena delna svoboda na spletu.

Dve tretjini vseh uporabnikov spleta živi v državah, kjer se kritična mnenja do oblasti cenzurirajo, še ugotavlja poročilo. Največ omejitev za uporabnike spleta je še vedno na Kitajskem, na repu seznama pa sta tako kot lani tudi Sirija in Iran.

Eden največjih padcev svobode na spletu je bil zabeležen v Turčiji, ki je zdrsnila med države, kjer ni svobode na spletu, lani pa je bila še med državami z delno svobodo. Brazilija, kjer so oblasti večkrat omejevale dostop do aplikacije za pošiljanje sporočil Whatsapp, pa je zdrsnila iz skupine držav s svobodo na spletu med tiste, kjer je svoboda le delna.

Najbolj svobodna država na spletu je še vedno Islandija, ki pa se ji je letos z enakim rezultatom pridružila tudi Estonija. Obe imata daleč najmanj omejitev na spletu med vsemi, sledijo jima pa Kanada, ZDA in Nemčija. Slovenije ni med 65 državami, ki so bile del raziskave.