Val trinajstih​ eksplozij, ki se je zvrstil med četrtkom, 11., in petkom, 12. avgusta 2016, kaže na načrtovano akcijo. V tem hipu, ko pišem, popoldan po slovenskem času, tajski mediji poročajo o več kot 35 ranjenih in enem smrtnem izidu, trem je prognoza pridržana. Bombni napadi kot epilog tajskemu referendumu o novi ustavi minulo nedeljo ali še kaj drugega? Dogodek, ki ponovno pretresa tajsko državo in maje zaupanje turistov v to azijsko deželo, ki razglaša svoje turistične zmogljivosti s "smiling Thailand". Cilji napadov so skrbno izbrani, namen tudi. Hua Hin, eminentna turistična destinacija na obali tajskega zaliva in poletna rezidenca tajske kraljeve družine, Phuket, prestižna turistična destinacija na obali Andamanskega morja, Surat, mesto največje južne tajske province, vstopna točka v tajski "obmorski raj" na jugu Tajske, so bili tarče napadov. Ti dogodki so zgolj detajl v seriji podobnih, ki vznemirjajo to azijsko deželo. Detajl postane bolj razumljiv, šele kadar se ga vidi v kontekstu celote. Tudi v primeru konfliktov, kot je ta zadnji na Tajskem. Zgodovino jugovzhodne Azije razumemo, če sledimo dvema silama, ki so ju oblikovale. Na eni lokalni, na drugi mednarodni igralci. Južno Azijo so obvladovali imperiji Malayev in Srivijayev z Malacco kot centrom, in so obsegali sedanje Indonezijo, Malezijo, Filipine in Singapur, medtem ko je severni del južnoazijskega polotoka, Indokino, sedanjo Burmo, Vietnam in Kambodžo, obvladoval imperij Khmerov. Z začetkom kolonizacije evropskih osvajalcev v 15. stoletju se ta del sveta sooči z novo nevarnostjo, ki vnaša nova razmerja med obstoječe sile v azijskem prostoru. Ta vpliv se seveda ni končal z demokratizacijo azijskih dežel, temveč se hegemonija zahodnih sil nadaljuje v ekonomski sferi. Šele ko razumemo ta dva sklopa sil, ki sta, zgodovinsko gledano, oblikovala to, čemur sedaj pravimo azijski tigri, lahko razumemo bombne napade kot nadaljevanje boja za privilegije in pravice tistih, ki so jih bodisi izgubili in se ji