Države članice EU so protitobačno zakonodajo prenovile leta 2014, a so jo skušali nekateri proizvajalci in tudi nekatere članice izpodbiti s tožbo na sodišču EU. Med njimi so bili ameriški tobačni gigant Philip Morris, britanski British American Tobacco ter proizvajalec elektronskih cigaret Pillbox 38, pa tudi Poljska, ki jo je podpirala Romunija.
Med drugim na škatlicah cigaret ne bo smelo biti več logotipov proizvajalcev, ampak bo morala biti embalaža neprivlačna, z velikimi slikami in napisi o škodljivosti kajenja. Tobačna podjetja so ugovarjala, da nova pravila izkrivljajo pravila enotnega trga EU in zmanjšujejo možnost izbire potrošnikov.
A kot je danes odločilo Sodišče EU, je nova evropska direktiva o tobačnih proizvodih veljavna. Embalaža “ne bi smela promovirati tobačnih proizvodov ali vzpodbujati njihove uporabe”, je potrdilo sodišče.
Neprivlačno pakiranje je potrebno “za zaščito potrošnikov pred tveganji, ki so povezana z uporabo tobaka in ne gre preko tega, kar je potrebno za dosego cilja”, je utemeljilo sodišče in ocenilo, da zahteve po tem, da mora biti najmanj 65 odstotkov površine embalaže pokrite s temi opozorili, niso pretirane.
Zavrnilo je tudi pritožbe glede prepovedi uporabe mentolovih cigaret, čemur se je ob podpori Romunije upirala Poljska. Cigarete z okusom so po mnenju sodišča ključni faktor “za začetek potrošnje tobačnih izdelkov”, mentol pa naredi tobačne izdelke privlačnejše za potrošnike, je utemeljilo sodišče.
“Ekstenzivna standardizacija pakiranja, prihodnja prepoved mentolovih cigaret po vsej EU in posebna pravila za elektronske cigarete veljajo,” je poudarilo sodišče.
Države članice naj bi nova pravila v nacionalne zakonodaje uvedle do leta 2020. Izmed okoli 500 milijonov državljanov EU jih po ocenah kadi 28 odstotkov. Vsako leto naj bi zaradi bolezni, povezanih s tobakom, umrlo okoli 700.000 Evropejcev.
EU si je ob sprejetju direktive leta 2014 obetala dvoodstotno zmanjšanje porabe tobaka v petih letih. To pomeni približno 2,4 milijona manj kadilcev v EU. Zmanjšanje porabe tobaka kot posledica novih ukrepov naj bi po izračunih pomenilo 506 milijonov evrov letnih prihrankov na področju zdravstvenega varstva.
