V prihodnjem šolskem letu se bodo z nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ) poleg šesto- in devetošolcev spopadli še tretješolci. Čez dve leti pa bodo pri najstarejših dosežek NPZ pretvorili v ocene in ga vpisali v redovalnico. To sta dve ključni novosti modela nacionalnega preverjanja, ki ga je pred dnevi predstavila šolska ministrica Maja Makovec Brenčič. Predvsem učiteljem se ob njem poraja vrsta vprašanj. Za začetek jasno in glasno povedo, da nasprotujejo uvedbi preverjanja v tretjem razredu, in predlagajo, da se izvaja le v devetem razredu, pravi predsednica Učiteljskega združenja Slovenije Metka Zorec. Učitelji in ravnatelji bi dali nacionalnemu preverjanju večjo težo “Ministrstvo se z učitelji ni uskladilo o tej uvedbi in tudi ni doseglo konsenza z nami, kako in na kakšen način naj se NPZ v devetem razredu ovrednoti. Ministrica nam ni odgovorila na vprašanje o vrednotenju dela učiteljev, ki popravljajo NPZ v letošnjem šolskem letu,” našteva Zorčeva odprta vprašanja in dodaja, da uradne predstavitve zanje še ni bilo. Na ministrstvu sicer deluje Svet praktikov osnovnih šol, ki ima enajst članov. Ti so se februarja seznanili z modelom, a z učitelji niso iskali predlogov izboljšav niti niso predstavili svojih sklepov širši učiteljski srenji, opozarja sogovornica. “Če ministrica meni, da je novi model NPZ usklajen z učitelji, me zelo skrbi. Osnovnošolskih učiteljev je namreč okrog 20 tisoč.” Pretežka angleščina in le bralna pismenost Učitelji že doslej niso bili pretirano naklonjeni NPZ. “Brez ocene oziroma vpliva na vpis v srednje šole NPZ nima in ne more imeti prave vrednosti. Učenci preverjanja ne jemljejo resno, in to celo brez zadržkov priznajo. V prehodu iz devetletke na srednje šole je naš šolski sistem še posebno utilitaristično naravnan: več petic, boljša srednja šola. Ker NPZ učencem ne prinaša koristi, čas za učenje raje namenijo rednim predmetom. Očitno trošimo denar za preverjanje, ki ne prinaša pravih rezultatov, učenci, starši in učitelji pa ne d
