Kot je sporočil nadzorni svet Petrola, je kadrovska komisija nadzornega sveta, ki jo vodi Sergej Goriup, najela dve kadrovski agenciji, ki sta imeli nalogo vsaka posebej predlagati po pet kandidatov za mandatarja za sestavo nove uprave, ne da bi predhodno z njimi stopili v kakršen koli stik. Kandidata je lahko predlagal tudi vsak član nadzornega sveta.

Tretja kadrovska agencija je nato opravila razgovore z vsemi predlaganimi kandidati in po svoji presoji predlagala kadrovski komisiji štiri kandidate. Kadrovska komisija je opravila intervjuje z vsemi predlaganimi kandidati, izvedla evalvacijo, nato pa tudi z upoštevanjem mnenj kadrovske agencije nadzornemu svetu predlagala dva kandidata. Oba kandidata sta se predstavila nadzornikom, pri čemer sta predstavila tudi vizijo razvoja in program vodenja družbe.

Na podlagi predstavitev se je nadzorni svet soglasno odločil mandatarstvo za sestavo uprave ponuditi Drobne Popovićevi. Ta mora zdaj v roku 21 dni predlagati člane uprave, o katerih bo nato odločil nadzorni svet.

Nadzorniki so prepričani, da bo Drobne Popovićeva “s svojimi izkušnjami, znanjem, predanostjo, vizijo in odločnostjo kot mandatarka predlagala kompetentne člane uprave, ki bodo kot homogena ekipa uspešno vodili Skupino Petrol tudi v prihodnje”.

Drobne Popovićeva je bila od oktobra 2015 članica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). V nadzorni svet Petrola je vstopila aprila 2017 in postala prva nadzornica. Aprila 2018 je odstopila kot članica uprave SDH, junija tega leta je zapustila SDH in se zaposlila v družbi Sij Acroni kot finančna direktorica.

Do imenovanja nove sestave uprave Petrola bodo družbo še naprej vodile Drobne Popovićeva kot predsednica uprave, Danijela Ribarič Selaković kot članica uprave in Ika Krevzel Panić kot članica uprave – delavska direktorica.

Drobne Popovićeva je vodenje Petrola začasno prevzela 25. oktobra, potem ko je nadzorni svet družbe, ki ga je vodila do tedaj, dan prej z Berločnikom ter članoma uprave Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom sklenil sporazum o predčasnem prenehanju mandata.

Med razlogi za odhod je uprava skupaj z nadzorniki navedla le razhajanja glede izvajanja strategije družbe, vsebino dogovora o sporazumnem odhodu pa označila za zaupno, kar je vznemirilo tako javnost kot politiko.

Vlada je pojasnila zahtevala od SDH, primer je obravnavala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. SDH je k posredovanju več informacij pozval nadzorni svet Petrola in tudi zahteval sklic skupščine. Delničarji so na njej lahko slišali dve plati zgodbe, nadzornikov in nekdanje uprave, ki sta bili različni.

Nadzorniki so trdili, da uprava namerno ni upoštevala njihovih opozoril, da so izračuni glede načrtovanih investicij in zadolženosti (oboje bi močno presegalo predvidene vrednosti v strategiji družbe) napačni, zaradi česar je izgubila njihovo zaupanje. Nekdanja uprava pa je trdila, da je v izračunih res prišlo do lapsusa, da pa bi se ga dalo popraviti in družbi ne bi nastala škoda, ter dejala, da je nadzornike razumela, da mora s položaja oditi zaradi razhajanja v strategiji, ne zaradi napake.

Berločnik je bil na čelu Petrola od februarja 2011, ko je nasledil Aleksandra Svetelška. Pred Svetelškom so Petrol po osamosvojitvi Slovenije vodili Marko Kryžanowski, Janez Lotrič in Franc Premk.