Predsednica Zavezništva Alenka Bratušek je namreč javno pozvala Rimskokatoliško cerkev (RKC), naj se omenjeni odškodnini odpove. Ob tem je navedla, da je nedopustno, da RKC od države zahteva odškodnino po tistem, ko so podjetja v njeni lasti v slovenskih bankah skopala okoli 450-milijonsko vrzel. V odprtem pismu, naslovljenem na vlado, pa so v Zavezništvu dodali, da od vlade pričakujejo, da bo naredila vse za to, da država tega zneska ne bo plačala.

Zore meni, da je s tem bivša predsednica vlade od države zahtevala, naj ravna v nasprotju z ustavo in zakoni. “Od države je dejansko zahtevala, da ne glede na ustavno načelo enakosti pred zakonom obravnava Nadškofijo Ljubljana drugače od ostalih denacionalizacijskih upravičencev in da naj svojih obveznosti ne poravna,” je zapisal v odgovoru na odprto pismo, ki so ga objavili na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK).

Takšen poziv je neprimeren, je zatrdil Zore in dodal, da “ni nepomembno, da je ravno v času, ko je bila Alenka Bratušek predsednica vlade, država umaknila ugovore zoper vračilo podržavljenih gozdov znotraj Triglavskega narodnega parka. Država je pod njenim vodstvom poskrbela, da so bila Nadškofiji Ljubljana avgusta 2013 z eno samo odločbo vrnjena zemljišča znotraj Triglavskega narodnega parka, večinoma gozdovi, v skupni izmeri preko 4000 hektarov,” je navedel nadškof.

Omenjena vrnitev podržavljenih gozdov pa po njegovih besedah predstavlja tudi podlago za sedanjo uveljavljenje odškodnine, ki naj bi bila zdaj za Bratuškovo sporna.

“Ne glede na neprimeren poziv bivše predsednice vlade Nadškofija Ljubljana utemeljeno pričakuje, da jo bodo država, njeni organi in sodišča obravnavali enako kot ostale denacionalizacijske upravičence in pri odločanju o konkretnih zadevah upoštevali predvsem ustavo in zakone ter dokončno odločili o denacionalizacijskem zahtevku v primernem roku,” je svoja pričakovanja strnil Zore.

Ob tem je poudaril še, da postopki vračanja podržavljenega premoženja trajajo že skoraj četrt stoletja in ves čas trajanja postopkov denacionalizacijskim upravičencem nastaja škoda.

Poziv Bratuškove je sledil poročanju medijev, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pred kratkim ljubljanski nadškofiji prisodilo 16 milijonov evrov odškodnine in obresti, ker v času dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov ni mogla uporabljati gozdov. Nadškofija naj bi sicer od sklada kmetijskih zemljišč skupaj zahtevala 32 milijonov evrov, pri čemer se v Zavezništvu bojijo, da bo se vsota zaradi zamudnih obresti lahko celo podvojila.