PZS je po posvetu z oskrbniki planinskih poti pripravila nabor 11 planinskih poti oz. obhodnic, ki bi bile potrebne vzdrževanja. Po številu glasov, ki so jih planinci in planinke lahko prek spleta oddali do 25. junija, je Rečiška planinska krožna pot prehitela Slovensko pot na Mangart, ki se je uvrstila na drugo mesto. Na tretjem mestu je Koroška planinska pot.

Zmagovalna pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja obkroži Rečiško dolino, ki nosi ime po potoku Rečica in je bila vse od 19. stoletja znana po rudarstvu. Pot obhodi deset vrhov: Govško brdo, Zavrate, Babo, Ostri vrh, Kal, Mrzlico, Gozdnik, Šmohor, Tolsto in Malič.

Pohodniki lahko med potjo opazijo sledi rudarske kulturne dediščine in se odpočijejo na kateri od treh planinskih koč. Vrhovi ponujajo lepe razglede na okoliške vasi in hribovja, ob lepem vremenu pa na celotne Kamniško-Savinjske Alpe ter Julijce na čelu s Triglavom. Ker je krožna pot dolga 35 kilometrov, jo lahko planinci razdelijo na več etap ali pa jo obhodijo v enem dnevu, za kar bodo potrebovali med devet in 12 ur. Pot je označena kot lahka z nekaj zahtevnimi odseki.

S pomočjo akcije Očistimo naše gore, ki poteka pod okriljem Zavarovalnice Triglav in v sodelovanju s PZS, bo zmagovalna pot do jeseni dobila še lepšo, predvsem pa varnejšo podobo. Do konca leta bodo na obhodnici ponovno vzpostavili želeno stanje, ki bo zagotovilo varnost tako pohodnikom kot tudi vse številčnejšim kolesarjem.

Z erozijskimi zaščitami bodo obnovili in dodatno nadelali več odsekov v skupni dolžini nekaj več kot 600 metrov. Na dveh odsekih bodo obnovili dotrajane jeklenice, pot na novo označili z Knafelčevimi markacijami in zamenjali dotrajane smerne table.

Za mrežo več kot 2000 planinskih poti v skupni dolžini dobrih 10.000 kilometrov, ki prepredajo večino države, skrbi planinska organizacija. Po besedah generalnega sekretarja PZS Mateja Planka je vzdrževanje več kot 10.000 kilometrov planinskih poti in zagotavljanje sredstev zanje na plečih planinske zveze in planinskih društev.

“Vedno večji obisk na planinskih poteh pomeni tudi vedno več vzdrževalnih del. Čeprav markacisti poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh obiskovalcev gora, nas skrbi, da brez finančne pomoči predvsem za pokrivanje materialnih stroškov ne bomo več kos bremenu urejanja planinskih poti. Zato smo veseli vsake pobude in akcije za vzdrževanje poti, kot je tudi izbor naj planinske poti,” je še dejal Planko.