Predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi letos gostil zaključno prireditev in izročil plaketo nosilcu Naj prostovoljskega projekta, se je spomnil, da je bila ob začetku njegovega pokroviteljstva Slovenija še v krizi in je bilo prostovoljstvo, zlasti njena socialna razsežnost, v polnem razmahu. Ljudje so priskočili na pomoč drug drugemu in nastal je vtis, da utegne to usahniti po koncu krize, a se to ni zgodilo.
“Moja številna srečanja s humanitarnimi in prostovoljskimi organizacijami ter akcije me prepričujejo, da ta trend dobrote, srčnosti in pomoči drugim ne le v socialnih, ampak tudi vseh drugih projektih iz leta v leto narašča in zdi se, da je prostovoljstvo, ki ima v slovenski družbi že dolge korenine, po krizi dobilo nov zamah in postalo morda celo naš življenjski stil,” je ocenil predsednik.
Pojasnil je, da so tako v urbanih središčih kot v najmanjših vaseh vidni takšni ali drugačni sadovi prostovoljstva, ki se še krepi. “Tega ne bi rad videl kot tiho kritiko države in njene socialne vloge,” je dejal Pahor, ki meni, da se morata z dobrodelnostjo dopolnjevati. Ob tem je dodal, da se verjetno lahko le malo katera država pohvali s tako veliko dobroto in srčnostjo njenih ljudi, kot se lahko naša.
Pahorju se zdi posebej navdušujoče in navdihujoče, da se je prostovoljstvo prijelo tudi mladih ljudi. “To je sijajen obet za prihodnost,” je poudaril predsednik, ki je prepričan, da se ne glede na to, kaj nas utegne doleteti v prihodnosti, lahko zanesemo drug na drugega. “Med nami so številne razlike, ampak ko gre za vprašanje pomoči, te niso pomembne,” je dejal.
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Anja Fortuna je prepričana, da si premalokrat pogledamo v oči in izkažemo hvaležnost. Zato MSS že 17. leto zapored podeljuje priznanja na natečaju Prostovoljec leta. Tokrat je na tečaj prispelo 247 prijav, od tega 196 za posameznike in 51 za projekte.
Ključno priznanje za kolektivno prostovoljsko delo je prejela Planinska zveza Slovenije za projekt Planinstvo za invalide oz. osebe s posebnimi potrebami. Gre za pilotni projekt, ki je vzpostavil načine vključevanja oseb z različnimi posebnimi potrebami v planinstvo. Trajnostno naravnan projekt je vključeval 60 prostovoljcev in povezal številne organizacije.
Naj prostovoljci so v različnih starostnih skupinah postali Ivan Praznik na predlog Dijaškega doma Antona Martina Slomška v Mariboru, Mojca Muhič na predlog Gimnazije Novo mesto, Nina Milinković na predlog Društva prijateljev mladine Škofja Loka, Janez Novljan na predlog Slovenske Karitas, Ninna Kozorog na predlog Društva Humanitarček in Marko Ceglar na predlog Društva Kralji ulice.
Naziv Naj mladinska voditeljica je letos prejela Katja Zemljič na predlog Društva študentov psihologije Maribor. Naj mladinski projekt je postal Košna u snežet v organizaciji Društva podeželske mladine Škofja Loka. Podeljeni pa sta bili tudi dve priznanji za posebne dosežke. Prvo je šlo Aniki Popič na predlog Društva Vztrajaj, drugo pa sta prejela pevski zbor OŠ Nove Jarše Rock mulčki ter zveza prijateljev mladine, in sicer za koncert Otroci za otroke.
