Proslavljamo najboljših šestdeset let svobodne Evrope. A nikoli prej se evropski projekt ni zdel tako oddaljen. V Evropski uniji in zunaj nje je vse več nacionalizma in občutkov, da mora vsak poskrbeti zase. Prvič se dogaja, da se ne veselimo novih pridružitev, temveč se soočamo z izstopom Velike Britanije. Zato praznovanje ne sme biti zgolj retorično. Evropo moramo znova približati državljanom in konkretno reševati njihove težave. Na populizem se je treba odzvati z Evropo, ki zna ukrepati. Zmanjšati je treba brezposelnost, obvladati migracijske tokove, zagotoviti varnost in varovati okolje. Medsebojni razdori ter prelaganje krivde in napak na druge institucije ali vlade ne vodijo nikamor. Čas je za pogum in odgo- vornost pri iskanju skupnih rešitev v interesu evropskih narodov. Če želimo zmanjšati brezposelnost, zlasti med mladimi, je treba povečati konkurenčnost Evrope in upoštevati potrebe realnega gospodarstva. Poleg Pakta za stabilnost in rast potrebujemo tudi generacijski pakt. Mladim ne smemo zapustiti neobvladljivih dolgov in neučinkovitih gospodarstev, ki le stežka omogočajo odpiranje novih delovnih mest. Tudi njim moramo zagotoviti koristi, ki jih prinaša naš model socialnega tržnega gospodarstva. Zgolj proračunska konsolidacija ne zadostuje. Potrebujemo tudi politiko za naložbe, industrijo, storitve in digitalizacijo na pristnem evropskem trgu. Okrepiti je treba evropsko gospodarsko upravljanje. Proračunsko prožnost in uporabo evropskih sredstev je treba združiti s kakovostnimi izdatki in reformami za izboljšanje gospodarske in upravne učinkovitosti. To je pot do pravega približevanja naših gospodarstev, ki je nujno potrebno, da bi evro prinašal koristi vsem Evropejcem. Poenostaviti je treba pravila in postopke, da ne bi preobremenjevali državljanov in podjetij. Ne izgubljajmo časa s podrobnostmi. Osredotočiti se moramo na pomembne svetovne izzive, zunanjo politiko, obrambo, trgovino in boj proti podnebnim spremembam. Nobena evropska država sama ni dovolj
