Poleg objektivnih bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu, vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in tudi razmere na trgu delovne sile.

Ob tem so na NIJZ izpostavili, da lahko izrazito starejša starostna struktura delovno aktivnih prebivalcev in težki delovni pogoji v določenih gospodarskih dejavnostih prispevajo k večji bolniški odsotnosti neodvisno od dejavnikov lokalnega okolja.

Bolniška odsotnost je prikazana s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi bolezni, poškodb, nege otrok in drugega.

STA objavlja tabelo s podatki o dnevih bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev za leto 2016 po regijah. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je razmerje med skupnim številom dni bolniške odsotnosti prebivalcev in številom vseh delovno aktivnih prebivalcev v opazovanem koledarskem letu.

regija                            dnevi
----------------------------------------
Pomurska                           16,5
Podravska                          14,8
Koroška                            19,8
Savinjska                          15,5
Zasavska                           18,6
Posavska                           14,8
Jugovzhodna Slovenija              16,0
Osrednjeslovenska                  12,8
Gorenjska                          12,6
Primorsko-notranjska               14,1
Goriška                            13,6
Obalno-kraška                      13,5
----------------------------------------
Slovenija                          14,4

Vir: NIJZ