Potrošniki na trgovskih policah že lahko najdejo tako označene izdelke. Po vstopu sadja v shemo letos in zelenjave prihodnje leto na kmetijskem ministrstvu pričakujejo še vključitev drugih sektorjev, in sicer vinogradništva, poljedelstva, medu in oljk.
Za mleko in mlečne izdelke so se proizvajalci zavezali, da bodo zagotavljali svežino in višjo mikrobiološko kakovost mleka. Z oznako bo označeno mleko in njegovi izdelki, ki bodo izključno slovenskega porekla. Surovo mleko bo kontrolirano pri pridelovalcu, zagotavljali pa bodo nizko število mikroorganizmov, kar je znak dobre proizvodne prakse in odraz splošne higiene pri molži, skladiščenju in transportu ter učinkovitosti hlajenja mleka.
Pri prevzemu mleka iz zbiralnice do sprejema v predelovalni obrat lahko mine največ 15 ur. Število mikroorganizmov se v tem času zvišuje, zato je pomembno, da se mleko predela v čimkrajšem času od molže do prevzema iz zbiralnice. Siri bodo v tej shemi proizvedeni iz surovega mleka, fermentirani pa iz nehomogeniziranega mleka.
Pri govejem in perutninskem mesu bo znak izbrana kakovost zagotavljal nadstandardno kakovost proizvodov, dodaten nadzor nad postopki reje in predelave ter popolno sledljivost od rejca do potrošnika. Znak bo zagotavljal, da je bilo meso rejeno in predelano v Sloveniji, da so bile živali krmljene s kakovostno krmo ter da bodo upoštevali kriterij kratkih transportnih poti.
Krmni obroki v intenzivni reji perutnine za izbrano kakovost ne smejo vsebovati živalskih proteinov, v kmečki reji pa morajo biti sestavljeni pretežno iz žit z dodatkom beljakovinsko bogatih krmil.
Pri sadju in zelenjavi so medtem po pojasnilih kmetijskega ministrstva ključne kratke transportne poti. Svežina in aromatičnost sadja sta namreč močno odvisni od časa obiranja. Predčasno pobrano sadje nikoli ne doseže kakovosti, ki jo ima sadež, ki je pobran v času polne dozorelosti. Sadje in zelenjava na dolgih poteh izgubita občutno vsebnost vitaminov in antioksidantov, zlasti vitamina C, prav tako pa tudi vitaminov A, B in E.
100 gramov češenj ob obiranju na primer vsebuje okoli šest miligramov vitamina C, šesti dan po obiranju pa le še 2,5 miligrama. Optimalno zrel paradižnik pa prepoznamo po tem, da pri peclju nima zelenega kolobarja.
V zadnjih šestih letih se je delež potrošnikov, ki na trgovinskih policah iščejo slovenske izdelke, povečal s 30 na 70 odstotkov. Ministrstvo stremi k temu, da bi se ta številka povišala na 90 odstotkov. A v Sloveniji še vedno uvozimo za 1,6 milijarde evrov hrane.
Lokalno pridelano hrano bo promovirala tudi triletna kampanja Naša super hrana, ki jo vodi kmetijsko ministrstvo. Kampanja nadgrajuje dosedanje akcije, zaznamuje pa jo vključevanje vseh akterjev. Ti kampanjo podpirajo tudi finančno. V naslednjih treh letih naj bi akterji sektorja mleko in meso vanjo vložili okoli 1,5 milijona evrov, prav toliko bo primaknila država. Cilji kampanje se bodo merili vsako leto in tudi med letom.
Kampanja vključuje splošno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, sektorsko promocijo mleka in mlečnih izdelkov ter sektorsko promocijo mesa in mesnih izdelkov. Promocija je prepoznana po omenjenem znaku izbrana kakovost, ki zagotavlja, da so označeni izdelki v celoti pridelani in predelani v Sloveniji, da je zagotovljena višja kakovost in da je proizvodnja redno nadzorovana.
