Rezultati študije spreminjajo razumevanje naselitve homo sapiensa v Evraziji in podpirajo domnevo, da je sodobni človek v obdobju več tisoč let potoval iz Afrike v južno Evropo večkrat, vendar ne vedno uspešno, saj so nekateri valovi izginili.

Do tokratne raziskave je veljalo, da je homo sapiens prispel v Evropo šele pred približno 50.000 leti, sicer pa je bil njegov daljni sorodnik neandertalec tam že prej.

V študiji so analizirali dve zelo poškodovani fosilni lobanji, najdeni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v grški jami Apidima in za kateri so takrat verjeli, da pripadata neandertalcem.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je zdaj lobanji preučila z najsodobnejšim računalniškim modeliranjem in datiranjem z uranom, izsledke pa letos objavila v reviji Nature.

Ugotovili so, da je lobanja Apidima 2 stara 170.000 let in pripada neandertalcu. Na presenečenje znanstvenikov pa je bila druga lobanja Apidima 1 od prve starejša kar za 40.000 let, poleg tega pa so ugotovili, da pripada homo sapiensu.

“To kaže, ne le da se je zgodnja širitev homo sapiensa iz Afrike zgodila bolj zgodaj, pred 200.000 leti, ampak tudi, da je segla geografsko dlje, vse do Evrope,” je za AFP dejala nemška paleoantropologinja Katerina Harvati.

Harvati meni, da nas zaradi razvoja na področju datiranja in genskih tehnologij na področju širitve davnih prednikov po svetu čaka še veliko zanimivih presenečenj.

Hominini – podvrsta primatov, ki vključuje tudi homo sapiensa in neandertalca – naj bi se pojavili v Afriki pred več kot šest milijoni let, celino pa so zapustili v več valovih, prvič pred približno dvema milijonoma let.

Najstarejši afriški fosil, ki ga pripisujejo rodu homo, torej velikim opicam, med katere spada tudi človek, je 2,8 milijona let stara čeljustna kost iz Etiopije.

Homo sapiens je sicer v Evropi zamenjal neandertalca pred 45.000 do 35.000 leti. Domnevno je šlo za počasen prevzem kontinenta, v katerih sta vrsti sobivali in imeli tudi skupne potomce.