Vlada je s prvim protikoronskim zakonom poskrbela za starejše, velike družine, socialno ogrožene, študente, zaposlene in samozaposlene ter druge, s predlaganimi popravki pa širi upravičenost do pomoči še na nekatere druge skupine, je danes dejal minister. Hkrati z njimi odpravljajo nejasnosti zakona, ki so se izkazale v praksi, je dodal.
“Naš ključni cilj je ljudem olajšati to težko in nezavidljivo obdobje ter zajeti čim večje število ranljivih in prizadetih skupin prebivalstva. Ljudem dajemo sporočilo, da v teh razmerah niso sami,” je poudaril Cigler Kralj.
Med predlaganimi novimi rešitvami je izpostavil t. i. krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 513 evrov bruto oziroma okoli 400 evrov neto. Predlog novele namreč predvideva, da bodo do nadomestila za brezposelnost upravičeni vsi, ki bodo v času epidemije izgubili delo, torej tudi tisti, ki do njega po zakonu o urejanju trga dela ne bi bili. Pogoj pa bo, da so imeli pogodbo o zaposlitvi sklenjeno pred epidemijo in se bodo v evidenci brezposelnih znašli med njo.
Do novega nadomestila bo, tako minister, upravičenih okoli 2500 ljudi, ministrstvo pa je za ukrep namenilo štiri milijone evrov.
Kot pomembno je Cigler Kralj zaradi velikega povpraševanja po sezonskih delavcih v kmetijstvu omenil tudi rešitev, po kateri bodo lahko začasna in občasna dela v kmetijstvu opravljali čakajoči na delo in brezposelni, in sicer na prostovoljni osnovi. Tistim, ki bodo s temi deli zaslužili dodatnih 400 evrov, se nadomestila ali drugi socialni transferji, ki jih prejemajo, ne bodo znižali, je poudaril.
Opozoril je tudi na razrahljanje ukrepov za koriščenje instituta čakanja delavcev na delo. Do pomoči bodo namreč po novem upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije na letni ravni upadli za več kot 10 odstotkov. Trenutno je ta delež določen pri 20 odstotkih.
Poleg tega je vlada med organizacije, ki bodo lahko koristile čakanje na delo, vključila tudi humanitarne in invalidske organizacije, invalidom pa bo na voljo tudi krizni dodatek.
Na novo bo delodajalcem na voljo možnost oprostitve plačila prispevkov za poklicno zavarovanje, je navedel Cigler Kralj.
Samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom prvi protikoronski zakon ponuja pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitve plačila socialnih prispevkov v času epidemije, do tega pa bodo skladno s predlagano novelo upravičeni tudi samozaposleni, ki so zaradi starševskega varstva na skrajšanem delovnem času, in sicer v sorazmernem delu.
Pravico do enkratnega solidarnostnega dodatka oz. pomoči pa vlada po ministrovih besedah med drugim širi na prejemnike poklicnih pokojnin pod 700 evrov, izredne študente, prejemnike starševskega dodatka, prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še na družinske pomočnike, rejnike ter prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu. Slednji bo znašal 30 evrov za vsakega otroka.
Na vprašanje, ali ministrstvo razmišlja tudi o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa, je odgovoril pritrdilno in dodal, da spremljajo, kako se tovrstna shema obnese v tujini. “Ta ukrep imamo na ministrstvu tudi že pripravljen v nekaj variantah in ga bomo ob primernem času predstavili,” je dejal. Shema naj bi bila del tretjega paketa oziroma izhodne strategije po epidemiji.
V zvezi z očitki sindikatov, da bo DZ tudi najnovejše ukrepe sprejemal mimo obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), pa je Cigler Kralj ponovil, da je socialni dialog zanj “izjemno pomemben” in da bo vlada svoje predstavnike v ESS imenovala še ta mesec.
