Transmaščobe nastanejo kot stranski produkt delne hidrogenacije rastlinskih maščob, proizvajalci pa jih, ker so obstojnejše, uporabljajo za podaljševanje in izboljševanje teksture prehrambenih izdelkov. Transmaščobe nastajajo tudi pri dalj časa trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, npr. pri cvrtju.

Transmaščobe so po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje dokazani dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, zato je treba njihovo prisotnost v prehrani omejiti na čim nižjo raven.

Država je transmaščobe omejila z lanskim pravilnikom o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, s 7. aprilom se izteče enoletno prehodno obdobje za prilagoditev. Po omenjenem datumu na trgu ne sme več biti živil, v katerih bi bila presežena predpisana vsebnost transmaščobnih kislin. Nadzor bo izvajala uprava za varno hrano.

“Gre za najstrožji pravilnik na svetu, saj ne posega le na področje živil, ki se prodajajo potrošnikom, temveč tudi na področje surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Pravilnik velja tako za predpakirana kot nepredpakirana živila, vključno z živili v gostinskih obratih,” so ob tem poudarili na Inštitutu za nutricionistiko in dodali, da je najpomembnejši korak zamenjava delno hidrogeniranih rastlinskih maščob z drugimi sestavinami.

Gospodarstvo je na nov pravilnik pripravljeno, so zagotovili tako v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Sloveniji kot pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

“Slovenska živilska podjetja so zavezana ustvarjanju kakovostnih izdelkov. Tako že zdaj ne uporabljajo surovin, ki bi vsebovale višji delež transmaščobnih kislin. Omenjena uredba torej ne vpliva na slovenska živilska podjetja, ki imajo večinski tržni delež,” je za STA zagotovila direktorica živilske zbornice Tatjana Zagorc.

Na OZS so medtem pojasnili, da se novim pogojem prilagajajo že sami dobavitelji. “Pri manjših obratih to ni problematično, saj so že njihovi dobavitelji izločili izdelke z veliko vsebnostjo transmaščobnih kislin iz prodaje,” so navedli.

Veliko manjših pekovskih obratov pri peki že zdaj uporablja maslo, s katerim nadomeščajo margarino, so navedli v zbornici za malo gospodarstvo in opozorili, da so problematični zlasti poceni izdelki, ki so narejeni iz poceni sestavin.

“Uporaba kakovostnejših sestavin vsekakor podraži proizvodnjo izdelkov, vendar so tudi potrošniki vse bolj ozaveščeni in so pripravljeni za kakovostnejše izdelke plačati več,” so poudarili.

Ob tem so izpostavili, da se rastlinska olja in rastlinske maščobe v gostinstvu sicer uporabljajo bolj kot podporno tehnološko sredstvo pri izvedbi toplotne obdelave in redko kot sestavina živil, ki so toplotno obdelana. OZS je sicer svojim članom priporočila, da maščobo hrani dodajajo tik pred serviranjem in je ne pregrevajo dlje časa ali celo večkrat. Namesto cvrtja, če je to možno, svetujejo uporabo alternativnih postopkov toplotne obdelave (denimo dušenje ali pečenje na žaru).

Da so pripravljeni na novi pravilnik, so zagotovili tudi v treh največjih trgovcih pri nas – Mercatorju, Sparu in Hoferju.

“V Mercatorju smo si z dobavitelji in proizvajalci že v prehodnem obdobju močno prizadevali izdelke v ponudbi, na katere se nanaša nov pravilnik o omejevanju vsebnosti transmaščob v živilih, postopoma prilagoditi,” so poudarili v tem trgovcu in dodali, da so že ob sprejemu pravilnika obveščali dobavitelje oz. proizvajalce o novem predpisu, tudi sami so izvajali poostren monitoring izdelkov, tudi tistih na toploteki in na dopeki. Ob tem so opozorili, da je odgovornost za skladnost izdelkov z novimi pravili najprej na proizvajalcih.

V Sparu Slovenija so, kot so poudarili, na spremembo zakonodaje že dlje časa pripravljeni in kupcem ponujajo le izdelke, ki ustrezajo zakonskim določilom. “Pri izdelkih lastne blagovne znamke Spar sodelujemo le s preverjenimi in zanesljivimi dobavitelji. Vrednosti transmaščob v izdelkih naše trgovske znamke se nahajajo pod zakonsko določeno mejo,” so poudarili in dodali, da to velja za vse blagovne znamke Spar, kar vključuje tudi celotno pekovsko pecivo, kruh in slaščice Pekarne Spar.

V Hoferju so medtem vsebnost transmaščob omejili že pred 10 leti, k upoštevanju omejitev pa so pozvali svoje dobavitelje, ki so prilagodili svoje proizvodne procese. “Še danes je to ena ključnih zavez vseh novih dobaviteljev, ki s podpisom pogodbe zagotavljajo predpisane meje,” so poudarili in dodali: “Nadzor in ustreznost izvajamo z naključnimi preverjanji na ravni celotne skupine Hofer.”

Najnovejši rezultati projekta Transmaščobe v živilih so sicer pokazali, da se količina transmaščob v prehrani Slovencev v zadnjih letih zmanjšuje. Prav tako se izboljšuje stanje na trgu, še zdaleč pa ni idealno, so še poudarili na Inštitutu za nutricionistiko.