V UKC Maribor se je zbralo nekaj deset udeležencev, ko je danes ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc s sodelavci predstavila načrtovano zdravstveno reformo, zanjo sama raje uporablja izraz strukturne spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu. Poudarila je, da imamo ključne spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še iz časov bivše skupne države in da je bil zakon ob osamosvojitvi le malenkostno spremenjen in prepisan. Zato, tako ministrica, so vse spremembe in dopolnitve, ki so jih že uvedli in jih še sprejemajo, "premišljene, da ohranjamo naš javni zdravstveni sistem ob upoštevanju koncepta solidarnosti, dostopnosti in zmanjševanja neenakosti, kar so izhodišča modernih zdravstvenih sistemov in svetovne zdravstvene organizacije". Pripravljavci zdravstvene reforme tako izpostavljajo, da ne krčijo košarice pravic, da bodo vse ljudi v Sloveniji vključili v zdravstveno zavarovanje in ukinjajo doplačila za pravice iz zdravstvene košarice. "Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ni prostovoljno, saj kdor ga ne plačuje, nima dostopa do zdravstvenih storitev, razen če je njegovo življenje ogroženo," je poudaril Peter Požun, svetovalec ministrstva za zdravje, in dodal, da bo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zdravstvenem sistemu na razpolago 50 milijonov evrov več, "ker toliko denarja porabijo zdravstvene zavarovalnice za lastno delovanje". Skrb vzbujajoč je podatek, da lani 3800 otrok ni bilo vključenih v zdravstveno zavarovanje. "Če je otrok sedaj zavarovan kot družinski član in starš nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, otrok ne more koristiti zdravstvenih storitev. To sedaj spreminjamo, zavarovan bo vsak otrok do starosti 26 let," izpostavlja strokovna sodelavka Valentina Vehovar. Zaostrujejo pa pogoje za zavarovanja partnerjev po družinskih članih. V Sloveniji je 13 tisoč ljudi starejših od 65 let, ki so zavarovani kot partnerji, in ti bodo pravico ohranili. "Kdor je mlajši od 65 let in je delazmožen, si mora akt