Inšpektorat je lani na področju nadzora delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter socialne inšpekcije v 16.000 pregledih ugotovil 30.800 kršitev. Izdal je 12.000 različnih ukrepov in izrekel za 3,8 milijona evrov glob.

“Pozna se omilitev gospodarske krize, ni pa zaradi tega manj kršitev, ampak so drugačne narave,” je ob predstavitvi poročila za lani na novinarski konferenci v Ljubljani dejala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček.

S položajem delavcev glede na ugotovitve niso zadovoljni, jih pa veseli, da si delavci večkrat upajo prijaviti kršitve. Opažajo, da delavci lažje zamenjajo zaposlitev; več prijav kot prejšnja leta namreč delavci podajo za nazaj, potem ko so že pri novem delodajalcu. Največja težava ni več neizplačevanje plač, ampak predolg delavnik glede na pogodbo.

Izrečenih glob je bilo za 1,2 milijona evrov manj kot predlani, kar glavna inšpektorica pojasnjuje z drugačno naravo kršitev, poleg tega je, kot pravi, glavni cilj inšpektorata ureditev razmer, ne izrekanje glob.

Naraščanje števila prijav se je lani ustavilo – z okoli 6600 jih je bilo 700 manj kot predlani -, še vedno pa je to glede na število inšpektorjev (77) veliko, je dejala.

Na področju delovnih razmerij je bilo največ kršitev pri izplačilu plač in drugih prejemkov (neizplačilo ali zamujanje z izplačilom plače, dodatkov ali regresa) – nekaj manj kot 3800 oz. 250 več kot predlani.

Sledile so kršitve v zvezi z evidencami na področju dela ter v zvezi z zaposlovanjem. Zaznali so razširjen pojav sklepanja pogodb za krajši delovni čas, delavci pa so dejansko delali polni delovni čas ali še več. V zvezi s tem je bilo tudi več kršitev glede zagotavljanja odmorov in počitka.

“Delodajalci ne upajo zaposlovati novih delavcev in od obstoječih zahtevajo, da delajo preveč,” je dejala Trčkova.

Tudi lani se je nadaljeval trend zlorab na področju sklepanja pogodb civilnega prava – ko obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, delodajalci pa tem delavcem ne ponudijo redne zaposlitve. Inšpektorat zato predlaga spremembo zakonodaje, da bi morali delodajalci, pri katerih se ugotovi tovrstna kršitev, delavcem ponuditi ustrezno delovno razmerje. Sedanja prepoved opravljanja dela teh delavcev najpogosteje namreč vodi v to, da delavca iz družbe odslovijo.

Prav tako se je še naprej pojavljalo veriženje podjetij s prezaposlitvami delavcev nanje, posledica česar je večja nepreglednost in težji nadzor. Primer tovrstne prakse so bili npr. gozdarski delavci v Loški dolini. Inšpektorat izboljšanje pričakuje po lanski spremembi zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi otežila veriženje podjetij, poleg tega so v pripravi spremembe pri napotitvah delavcev, s katerimi naj bi bolje zaščitile tuje delavcev v Sloveniji in slovenske na tujem.

Največ kršitev pri delovnih razmerjih je bilo v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini. Je pa v teh dejavnostih inšpektorat opravil tudi največ postopkov nadzora.

Stanje pri varnosti in zdravju pri delu je po oceni inšpektorata neprimerno; kljub temu da se gospodarske razmere izboljšujejo, se število prijav in kršitev povečuje. Največ kršitev je glede izjave o varnosti z oceno tveganj ter pri usposabljanju delavcev za varno delo, veliko je tudi kršitev glede zagotavljanja zdravniških pregledov.

Število nezgod pri delu se je lani povečalo – prijavljenih je bilo skoraj 9500 teh nezgod, od tega 24 smrtnih nezgod in 431 s težjimi poškodbami. Smrtne nezgode so bile najpogosteje povezane z vozili, sledile so tiste, v katerih se je sredstvo za delo prevrnilo ali padlo na delavca, ter tiste, v katerih so delavci padli z višine.

Na področju socialne inšpekcije – večinoma gre za nadzor centrov za socialno delo – so v 100 nadzorih ugotovili okoli 40 kršitev, inšpektorat pa ugotavlja, da se socialnovarstvena dejavnost v večjem delu izvaja strokovno in zakonito.

Inšpektorat je lani izvedel tudi 13 usmerjenih akcij nadzora, med drugim v medijskih hišah. V teh so ugotovili 51 kršitev, največkrat pa je šlo za primere, ko so imeli delavci pogodbo civilnega prava, obstajali pa so vsi elementi delovnega razmerja.