Radio Murski val, ki bo torej v večinski lasti nekaj pomurskih občin, sicer v medijskem prostoru ne bo izjema in ne prvi medij, ki je prebudil apetite lokalne politike. Solastnici Radia Prlek, ki ima status medija regionalnega pomena, sta denimo občini Središče ob Dravi in Ormož. Mestna občina Koper ima v regionalnem dnevniku Primorske novice 0,29-odstotni delež, posredno pa še 16,9-odstotnega preko Javnega podjetja Marjetica Koper, manjši delež ima tudi občina Nova Gorica. V Celju obvladuje Novi tednik in Radio Celje družina celjskega župana … Da se tu skriva kup pasti, že dlje časa, pa tudi zdaj, opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), ne nazadnje to za sporno štejejo tudi na računskem sodišču, kjer zaznavajo ambicije občin, da bi vplivale na uredniško politiko medijev. Že leta 2015 so sprejeli načelno mnenje, da podjetja v javni lasti ne bi smela pridobivati kapitalskih deležev za izvajanje tržnih dejavnosti, če jim to ni izrecno dopuščeno z zakonom. Predsednica DNS Petra Lesjak Tušek pravi, da je (tudi) ta primer nakupa Radia Murski val nazorna ilustracija kupčkanja z mediji: “Murski val je od nekdaj veljal za enega pomembnih in kakovostnih medijev, zdaj pa je torej postavljen na kocko. Interesi občin (ali regije) bi se pod plaščem javnega interesa za ohranjanje regionalnega/lokalnega medija lahko hitro izjalovili oziroma prevajali v novo občinsko glasilo, tokrat pač združeno, ki bi delovalo kot nadgradnja posamičnega občinskega medija. Tu vidim potencialni problem avtonomije uredništva in novinarjev pri njihovem delu.” V DNS še menijo, da občine ne morejo biti lastnice in ustanoviteljice medijev in da občinska glasila ne bi smela imeti statusa medija. Kaj pa o tem menijo pomurski župani? Drago Vogrinčič (foto: Nataša Juhnov)Nataša Juhnov Drago Vogrinčič, Cankova “Kot Pomurec se zavedam, da je Murski val eden pomembnih regijskih medijev, ki čuti utrip regije in pomurskega človeka. Želim si, da bi tak tudi ostal. Kot župan in odgovoren človek se spr
