Doslej največji nemški prevzem pa nikakor ni brez logike. Monsantova gensko spremenjena semena in biotehnologija lahko dobro dopolnita Bayerjeve insekticide in druge izdelke kmetijske kemije, ki farmacevtskemu velikanu že zdaj režejo velik del kruha.
Pri novem gigantu pa bodo morali vseeno dokazati, da ne gre za še enega iz vrste veličastno spodletelih nemških prevzemov ameriških podjetij. Poznavalci namreč prav zdaj vidijo razpoke v Monsantovem poslovnem modelu, ki je doslej kmetovalcem divje uspešno ponujal herbicide skupaj z nanje odpornimi gensko spremenjenimi semeni, mnoga pa so naredili kar sama odporna pred škodljivci.
Sedanji način kmetovanja pa močno obremenjuje okolje in vsem kemičnim in drugim sredstvom navkljub marsikje celo siromaši prst, zato bodo v prihodnosti najbrž res zmagovali tisti, ki bodo izumljali biološko prijaznejša sredstva. Bayerju in Monsantu kritiki celo predlagajo, naj se ozrejo po biološko neoporečnem kmetijstvu, ki tudi razvija nove prijeme za večjo proizvodnjo hrane, piše komentatorka.
