Pod mednarodno peticijo so se združili Mednarodna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije, združeni v kampanji Rešimo Muro!, avstrijski Naturschutzbund, madžarska Drava Federation in hrvaška organizacija ZEUS.
V peticiji opozarjajo, da bi gradnja osmih hidroelektrarn negativno vplivala na Muro, ki je del evropsko varovanih območij Nature 2000, ustanovljene za varstvo občutljivih habitatov posebnih vrst, kot so orel belorepec, črna štorklja in vidra.
Reka Mura je najbolj pomemben prostor za ribje vrste v Sloveniji, kjer živijo redke vrste, kot je sulec. Hidroelektrarna Hrastje-Mota bi bila prva hidroelektrarna tega tipa, zgrajena na območju Nature 2000 in bi predstavljala grozljiv primer, ki bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi, opozarjajo naravovarstveniki.
Projekt po njihovem prepričanju predstavlja resno grožnjo za največje in najbolje ohranjene poplavne gozdove v osrčju “evropske Amazonke”, ogromnega zaščitenega obrečnega področja, ki bo postal del Unescovega območja biosfere v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji.
Okoljevarstveniki še sporočajo, da ne bodo dopustili uničenja Mure in pozivajo vse zainteresirane, da ukrepajo in podpišejo peticijo na spletnem naslovu www.amazon-of-europe.com.
Združenje nevladnih organizacij tudi svari, da načrtovana zajezitev krši nacionalno in evropsko zakonodajo, ker je tudi v poročilu o presoji vplivov na okolje prvega načrtovanega jezu na Muri pri Hrastje-Moti zapisano, da bi gradnja jezu povzročila preveliko škodo naravi, zato pričakujejo, da bo ministrstvo načrte zavrnilo.
Naravovarstveniki zahtevajo, da politiki obravnavajo reko in ohranjena mokrišča kot del nacionalne zaščite, zdravja in gospodarskega uspeha ter podprejo uporabo okolju prijaznih energetskih rešitev. Načrtovana gradnja hidroelektrarn na Muri pa je po njihovem prepričanju tudi v nasprotju s trdno zavezanostjo ministrstva in slovenske vlade za zagotovitev mednarodne zaščite tega območja.
V pozivu namreč opozarjajo, da je lani ministrstvo za okolje in prostor s podporo slovenske vlade obširna poplavna območja ob Muri nominiralo za del petdržavnega Unescovega območja biosfere Mura-Drava-Donava in da bi bilo popolnoma nesmiselno uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da stotine milijonov evrov povsod po EU uporabljajo za restavracijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami, ki povrhu omogoča trajnostni razvoj lokalnega okolja.
