Če so bila v iztekajočem se šolskem letu učna gradiva prvič brezplačna za učence 1. razredov, bodo v naslednjem šolskem letu brezplačna tudi za učence 2. razredov osnovne šole. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč nedavno spremenilo pravilnik, po katerem bo denar za zagotovitev brezplačnih učbenikov in delovnih zvezkov šolam namenjalo tudi za učence 2. razredov.
Vse učence bo zagotovo razveselila novost, da jim v naslednjem šolskem letu ne bo treba več nadomeščati odpadlega pouka, ki so ga šole zdaj praviloma nadomeščale v soboto. Slednje omogočajo spremembe pravilnikov o šolskem koledarju, ki jih je prav tako nedavno sprejelo ministrstvo. Ker je šolski koledar že objavljen, je že znano, da učencem ne bo treba nadomeščati pouka, ki jim bo odpadel v petek, 3. januarja 2020.
Pri Nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) prihodnje šolsko leto ne bo nobenih sprememb, kar pomeni, da bodo NPZ v 3. razredu še naprej izvajal poskusno, v 6. in 9. razredu pa bo še naprej obvezen za vse učence. Za kakršne koli spremembe na tem področju bi bilo sicer treba spremeniti zakon o osnovni šoli.
V enakem obsegu kot do zdaj bodo v šolskem letu 2019/2020 izvajali poskus izvajanja sprememb razširjenega programa v osnovni šoli, ki so ga začeli v letošnjem šolskem letu. Poskus, trajal bo tri leta, so v letošnjem šolskem letu izvajali na 144 šolah, od tega na 125 šolah delno (kar je prineslo predvsem spremembe pri izvajanju podaljšanega bivanja), na 19 pa v celoti, kar pomeni, da so poleg sprememb pri podaljšanem bivanju zagotovili dodatno poučevanje tujih jezikov v 1. in 7. razredu.
V srednjih šolah nič več “ugodnosti” za polnoletne dijake
V srednjih šolah se spremembe obetajo predvsem za polnoletne dijake, ki si izostanka od pouka več ne bodo mogli opravičiti sami, njihovi starši pa za vpogled v njihove ocene in vzgojne ukrepe tudi več ne bodo potrebovali njihovega soglasja. Slednje predvidevata predloga novel zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, za katera je upravičeno pričakovati, da ju bo DZ sprejel še pred jesenjo.
Noveli sicer prinašata tudi novosti pri vzgojnih ukrepih. Med drugim učitelju dajeta možnost, da dijaku prepove prisotnost pri uri pouka, če ta z neprimernim obnašanjem bistveno ovira njegovo izvajanje. Predvideno je tudi stopnjevanje sankcioniranja problematičnih dijakov. Gimnazija bo lahko dijaka izključila, ko mu bo izrečen peti ukor, srednja poklicna in strokovna šola pa, ko mu bo izrečen četrti ukor.
V novem šolskem letu se obeta tudi širitev izobraževalnih programov, ki bodo izvajani v vajeniški obliki. Če je bilo v preteklosti mogoče opravljati vajeništvo v manj kot desetih izobraževalnih programih, seznam programov za šolsko leto 2019/2020 obsega kar nekaj deset programov oziroma poklicev, podjetja pa so tudi že napovedala več kot 600 učnih mest za vajence.
Nova bela knjiga bo začrtala prihodnjo šolsko politiko
Na področju šolstva je trenutno v pripravi in obravnavi več zakonskih sprememb, za katere pa je v tem trenutku težko reči, kakšen in ali sploh kakšen vpliv bodo imeli na naslednje šolsko leto. Med bolj vročimi kostanji je zagotovo predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o katerem je DZ v sredo opravil splošno razpravo. Predlog bi, če bi bil sprejet v obliki, kot jo predlaga ministrstvo za izobraževanje, prizadel zasebne osnovne šole, saj bi njihovo financiranje zmanjšal. Proti temu so trenutno v SDS in NSi, precejšnje pomisleke pa imajo tudi v vladni SMC, kjer opozarjajo, da bi predlog utegnil biti neustaven. Zakona ne podpira niti Levica.
V zasebne vrtce bi utegnil precejšnje spremembe prinesti predlog novele zakona o vrtcih, za katerega je ministrstvo pred nedavnim zaključilo javno obravnavo. Predlog bi v obliki, kot je bila predstavljena, najverjetneje znižal sofinanciranje zasebnih vrtcev, saj bi občinam dal možnost, da same določijo višino njihovega sofinanciranja. Ministrstvo razburjene zasebne šole za zdaj miri, da gre trenutno le za osnutek predloga.
Bo pa naslednje šolske leto zagotovo dalo že več odgovorov o tem, v kateri smeri se bo v prihodnje razvijalo celotno področje vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za izobraževanje namreč že nekaj časa na javnih posvetih po regijah zbira predloge različnih deležnikov o spremembah, ki bi bile potrebne. Te bo nato, kot napoveduje, v drugi polovici letošnjega leta ovrednotilo in smiselno umestilo v novo belo knjigo, ki jo pripravlja. Trenutno na ministrstvu v ta namen oblikujejo ekipo strokovnjakov, ki bodo sodelovali v posvetovalnih telesih za pripravo omenjene bele knjige, za katero na ministrstvu načrtujejo, da bi bila v DZ sprejeta že v prihodnjem letu.
V novem šolskem letu višje plače za učitelje
Za učitelje novo šolsko leto prinaša predvsem novo zvišanje plač. 1. januarja so bili učitelji enako kot ostali javni uslužbenci na podlagi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja deležni povišanj plač za en plačni razred, za še en plačni razred pa se jih bodo plače v skladu z dogovorom dvignile jeseni. Učitelji, ki opravljajo delo razrednika, bodo pri tem pridobili še dodaten plačni razred.
Morebitne spremembe si lahko obetajo tudi mobilni učitelji, če bo šolski sindikat Sviz uspešen pri svojih zahtevah, ki jih je prejšnji teden predstavil ministrstvu. Med drugim zahteva višjo plačevanje prevoza med delom za mobilne učitelje, ureditev napredovanj v nazive in njihovo razbremenitev, sicer za jesen napoveduje glasovanje o stavki. Ministrstvo mora v skladu z dogovorom sindikatu na zahteve odgovoriti ta teden, česar pa do danes še ni naredilo.
Sicer pa učence in dijake v naslednjem šolskem letu prvi pouka prosti dnevi čakajo konec oktobra in v začetku novembra, ko so na šolskem koledarju predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti kar od 25. decembra do 5. januarja, pri čemer jim, kot rečeno, petka, 3. januarja, ne bo treba nadomeščati. Zimske počitnice za učence in dijake z zahoda države bodo od 17. do 21. februarja, za tiste iz vzhoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti v tednu pred 1. majem (prvomajske počitnice).