Voditelji zveze Nato so danes na vrhu v Varšavi potrdili napotitev štirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Nato s krepitvijo vojaške navzočnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Stoltenberg je na tiskovni konferenci pojasnil, da bo šlo za robustne večnacionalne bataljone, ki bodo v omenjene štiri države napoteni prihodnje leto in se bodo redno izmenjavali. Bataljoni “izkazujejo moč čezatlantskih vezi in dajejo jasno vedeti, da bi bil napad na eno zaveznico napad na celotno zavezništvo”, je povedal. Potrdil je, da bodo ZDA prevzele poveljevanje bataljonu na Poljskem, Velika Britanija v Estoniji, Kanada v Latviji in Nemčija v Litvi. Ameriški predsednik Barack Obama je danes napovedal, da bodo ZDA na Poljsko napotile okoli 1000 vojakov, britanski obrambni minister Michael Fallon pa je sporočil, da bo njegova država napotila 500 vojakov v Estonijo in 150 na Poljsko. Prispevek so po besedah Stoltenberga napovedale vse države članice. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija prispevala vod s 30 vojaki za bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji. Stoltenberg je tudi povedal, da je Nato od ZDA prevzel poveljstvo in nadzor nad protiraketnim ščitom, ki ga postavljajo v Evropi. “Danes smo razglasili začetno operativno zmogljivost Natovega protiraketnega obrambnega sistema.” To pomeni, da so ameriške vojaške ladje, nameščene v Španiji, radar v Turčiji in prestrezna baza v Romuniji zmožni delovati skupaj pod Natovim poveljstvom in nadzorom, je pojasnil Stoltenberg. Ob tem je ponovno zatrdil, da je protiraketni sistem namenjen zgolj obrambi in zasnovan kot ščit pred napadi “zunaj evroatlantskega območja”. Po njegovih besedah torej ne predstavlja grožnje ruski zmožnosti strateškega jedrskega odvračanja. Voditelji Nata, med njimi slovenski premier Miro Cerar, bodo zasedanje nadaljevali ob delovni večerji, ki se je bodo udeležili tudi pre
