Še v sredo so se na letalu možje iz košarkarske zveze, vodja navijačev in organizatorji potovanj tiho pomenkovali: če bi slovenski košarkarski reprezentanci na prvih dveh tekmah šlo dobro, bi, kot je bilo v navadi na vseh dosedanjih evropskih prvenstvih, en helsinški lokal spremenili v navijaško slovensko hišo. Rečeno, storjeno. Lokalni bar blizu glavne železniške postaje v Helsinkih je bil okrog 21. ure po lokalnem času, tik po nedeljski zmagi nad Grki, nabito poln. V njem se je pilo, bobnalo ter skandiralo “Mi, Slovenci!” ter “Kdor ne skače, ni Sloven'c”, ko je vstopila strumna četica slovenskih košarkarjev. Pravcati špalir jim je pripravila zasedba 250 slovenskih navijačev na Finskem, med katerimi smo videli tudi športnega direktorja ŽKD Maribor Sergeja Ravnikarja. Seveda so se morali košarkarji oddolžiti vsaj s kakšnim selfijem, podpisom na majico ali zastavo, morda le s stiskom rok. In ko je med množico završalo skandiranje “Gogi, Gogi!”, je slovenski as Goran Dragić vzel v roke mikrofon. Zahvaljevanje navijačem je zaključil z besedami: “Seveda gremo na kolajno … Zdaj pa vsak en pir in gremo!” Jasno, ni bilo treba dvakrat reči. Trofeja: selfi s Sanjo Kakšno uro so se družili košarkarji z navijači, si ob koncu na televiziji ogledali razplet tekme med Poljsko in Finsko ter se nato odpravili proti hotelu. “Pozno je, fantje so utrujeni,” je rani sloves opravičeval generalni sekretar zveze Radoslav Nesterović. Navijačem pa so ostali suvenirji na mobilnih telefonih. “S kom ste se fotografirali?” vprašam skupino Idrijčanov. “S Sanjo, itak! Kaj sprašuješ neumnosti?!” In se takoj spomnim, da je tudi slovenska televizijska voditeljica v Helsinkih prava zvezda. Pred tekmo s Finsko ji je skupina navijačev izpod stropa dvorane skandirala nogometni “Sanja, javi se!”, dokler jim ni pomahala in poslala poljuba. Pa saj so si ga zaslužili. Če so se že Idrijčani čudili, zakaj jih sprašujem o “daljnih” Helsinkih, ko pa so samo dve uri leta stran, se je denimo skupina iz Kopra,
