SD, SMC, SAB, Levici, SLS in Piratski stranki Slovenije so revizorji pri financiranju volilne kampanje za lanske državnozborske volitve izrekli pozitivno mnenje, in sicer tako pri pregledu pravilnosti poročanja kot pri pregledu pravilnosti poslovanja.

Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela so pri reviziji zaznali podobne kršitve kot med preteklimi kampanjami, pri čemer kakšnih res velikih nepravilnosti ni bilo. Prav tako v kampanjah strank niso zaznali kaznivih dejanj, so pa zaznali kar nekaj prekrškov, za katere so po zakonu dolžni vložiti obdolžilne predloge. To tudi nameravajo storiti, je dejal.

“Še vedno imajo stranke precej dilem, kateri stroški so stroški volilne kampanje, ki so povrnjeni iz proračuna. Pogosto skušajo kot stroške volilne kampanje prikazati stroške rednega poslovanja stranke, čemur pa računsko sodišče ne more slediti. Velike težave so tudi s t. i. brezplačnimi storitvami oziroma izrednimi popusti, predvsem lokalnih skupnosti z oglaševanjem drugih oblik prispevkov pravnih oseb, ki jih je treba prikazati kot strošek (oglaševanje v občinskih glasilih, plakatiranje ipd.),” je kot dve najpogostejši nepravilnosti za STA navedel Vesel.

Da bi obe omenjeni področji bolje uredili in odpravili dileme, namerava računsko sodišče po njegovih besedah predlagati nekaj sprememb zakona o volilni in referendumski kampanji ter zakona o političnih strankah, še prej pa se o tem posvetovati s predstavniki strank.

Omenjene najpogostejše nepravilnosti je računsko sodišče ugotovilo praktično pri vseh strankah, ki jim je izreklo mnenje s pridržkom.

Pri DeSUS so revizorji dodatno ugotovili, da pri poročanju med zbranimi sredstvi za kampanjo na volilnem računu ni izkazala sredstev, ki jih je prenesla s svojega transakcijskega računa ter da z volilnega računa ni poravnala vseh stroškov volilne kampanje.

Za SDS so med drugim ugotovili, da je v nasprotju z zakonom prejela donacijo pravne osebe in samostojnega podjetnika teh donacij pa ni nakazala v dobrodelne namene. Tudi pri NSi so revizorji ugotovili, da je v nasprotju z zakonom prejela donacijo samostojnega podjetnika.

SNS pa je med izdatke namesto plačil dvema pravnima osebama navedla plačila dvema fizičnima osebama, med posojili, ki so ji bila odobrena za kampanjo, pa ni izkazala posojila, ki ga banka ni nakazala na volilni račun. Med nakazili prispevkov, ki so zbrani v nasprotju z zakonom, je izkazala tudi nakazilo v humanitarne namene, ki pa ni bilo izvedeno.

Po besedah Vesela so sicer v reviziji ugotovili, da so stranke na tokratnih volitvah za kampanjo namenile precej več denarja kot na prejšnjih, posebej večje stranke, ki pa so pri porabi kljub temu ostale v mejah, ki jih dovoljuje zakon. Pri tem so večino sredstev za kampanjo prenakazale s svojega rednega računa.

Računsko sodišče namerava po besedah Vesela tudi zato že v zelo kratkem času začeti revizijo poslovanja vseh političnih strank, ki iz občinskih ali državnega proračuna prejmejo več kot 10.000 evrov. “Opazili smo namreč, da stranke za volilne in referendumske kampanje iz rednega računa stranke zagotovijo že več kot 90 odstotkov vseh sredstev,” je dejal. Pri tem bodo preverjali predvsem, kako in kje stranke najemajo posojila ter kako vračajo dolgove.