Kategorija: Komentarji Sun, 17 Apr 2016 18:00:00 +0200 Jure Apih, publicist Ne vem, ne morem vedeti, kako naj bi? Z otroki se prav veliko niso ukvarjali nikoli. Delali so jih na veliko, če so pomrli, so naredili nove. Bili so lastnina, manj odgovornost svojih staršev. Z urbanizacijo, enakopravnostjo in kontracepcijo so se družinski odnosi dramatično spremenili. Kot punčico očesa čuvamo svoje mladiče, ki so, zdaj vemo, najdragocenejše, najobčutljivejše in edino upanje, ki ga imamo. Za zaprtimi vrati »urejenih« družin se sicer dogaja karkoli, na odprtem gumnu »neurejenih« družin pa so drame pred nami. Ne vemo, ne razumemo, pa bi vendarle sodili. Le upamo lahko, da so tisti, ki smo jih pooblastili, da pomagajo, in ki naj bi edini vedeli, kaj se v resnici dogaja, zavezani bolj Frančiškovi srčnosti kot birokratski omejenosti. Samo ulice in političnih hujskačev ne pustimo zraven! Mateja ...