Poglobitev trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko predstavlja potencial za širitev, predvsem zaradi trenutne ameriške trgovinske politike, ki skuša z zastraševanjem prisiliti trgovinske partnerice v ubogljivost pod ameriškimi pogoji, je dodal.

Po njegovih pojasnilih so znana odprta “bojišča” s Kanado, EU, Južno Korejo in Japonsko. “Ni nobenih zagotovil, da ne bo ameriški predsednik Donald Trump do konca leta dvignil carin tudi kateri izmed naštetih držav in s tem sprožil nov krog obmetavanja s carinami,” je dodal.

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bo imela vpliv tudi na gospodarstvo EU in s tem Slovenijo. “Globalni upad trgovine bi lahko, če bi se spor stopnjeval, vplival tudi na močno izvozno usmerjena gospodarstva, kot so nemško, francosko, nizozemsko in druga, ki jih ukrepi neposredno sicer ne zadevajo. Slovenija je močno odvisna od slednjih in lahko negativne učinke pričakuje predvsem posredno ob ohlajanju aktivnosti na svojih največjih izvoznih trgih,” je opozoril Kostevc.

Slovensko odvisnost od izvoza je izpostavil tudi glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. “Če se zaradi kateregakoli ukrepa (ali čisto običajnega ohlajevanja) zmanjša svetovna gospodarska aktivnost, to neizbežno vpliva tudi na Evropo, slednje pa nato pokasira tudi Slovenija kot majhno, a odprto gospodarstvo. Seveda pa do tega pride torej z zamikom. V tem smislu smo pač precej odvisni od izvozne aktivnosti,” je dejal za STA.

Že dosedanji trgovinski spori med največjima gospodarstvoma na svetu imajo po pojasnilih analitika pri Iliriki Lojzeta Kozoleta učinek na primeru evropskega oz. nemškega gospodarstva; nemška gospodarska rast je letos glede na lani “za eno prestavo nižje ravno zaradi nižje rasti tujega povpraševanja, ki je med drugim tudi posledica strahu pred vpeljavo novih carin”.

“Primer izbruha splošne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, čemur za enkrat pripisujemo nizko verjetnost, bi nemško gospodarstvo močno prizadel, to pa bi vplivalo tudi na rast slovenske ekonomije, saj je Nemčija, ob Italiji, naš najpomembnejši zunanjetrgovinski trgovinski partner,” je dejal.

Trenutno stanje sicer bistveno še ne ogroža prihodnje ravni svetovne gospodarske rasti, nadaljnja močnejša eskalacija trgovinskih vojn pa bi lahko imela krepke negativne učinke, ki bi vodili k zvišanju sistemskega tveganja svetovnega finančnega sistema, je za STA dejal Kozole in dodal: “Ne smemo pozabiti, da so v zraku še potencialne tarife na uvoz na avtomobile v ZDA, kar bi dodatno negativno učinkovalo na evropsko in s tem na slovensko gospodarstvo.”

Stanovnik je opozoril, da gre sicer za trgovinski spopad med ZDA in Kitajsko, a se ta lahko nenadoma hitro še razširi ali pa hitro pomiri z novim sporazumom. “Če se sklepa po reakcijah vlagateljev na borzah, so slednji sicer nervozni, a relativno prepričani v ugodno razrešitev in da bo končni dogovor bolj v prid ZDA kot Kitajski in drugim trgom v razvoju,” je ocenil.

Negotovost, povezana s tem po njegovih pojasnilih vpliva tudi na ekonomsko dejavnost, a zaenkrat so bili učinki relativno majhni, ekonomisti pa hkrati zaenkrat niso bistveno nižali svojih prihodnjih napovedi zaradi vseh dosedanjih in napovedanih trgovinskih ukrepov.

“Skratka ekonomisti v povprečju še naprej ocenjujejo, da bo tudi leto 2019 spodbudno, če pa se obenem pomirijo še trgovinske vojne, zna priti še do več optimizma,” je dejal Stanovnik, ki ga bolj skrbi dolgoročna slika.

“Tako omenjeni trgovinski spopadi kot izvolitev Trumpa je po naših ocenah bolj posledica geostrateških sprememb in tudi sprememb v preferencah volilcev, njihovi polarizaciji itd. – in to zna povzročati v prihodnosti še več sprememb in negotovosti. Čaka nas več turbolentnosti kot pa stabilnosti, to pa za gospodarstva (in trge) ni najboljša novica,” je še dejal Stanovnik.

Kostevc pričakuje, da bo Kitajska ob nadaljnji zaostritvi pogojev dostopa do ameriškega trga skušala del presežkov plasirati v EU, medtem ko se po drugi strani nekoliko izboljšuje konkurenčni položaj evropskih podjetij na ameriških in kitajskih trgih.

“Jasno, treba se je zavedati, da gre trenutno za zelo specifičen nabor izdelkov, ki so podvrženi carinam in pri katerih so doslej kitajski proizvajalci absolutno dominirali nad evropskimi. Na kratek rok tako ne gre pričakovati večjega obrata v prid ponudnikom iz EU na ameriškem trgu,” je dodal.

Kostevc je ob tem ocenil, da lahko Trumpovo ‘vzgajanje’ Kitajske vzamemo tudi kot generalko za njegov potencialni obračun z EU, saj kaže na odločnost ZDA, da bodo vztrajali pri protekcionizmu, četudi v svojo škodo. “To bi lahko močno obarvalo reakcijo Evropske komisije ob nadaljnjih napovedih ameriške administracije,” je še dodal.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc pa je ocenil, da “ZDA do določene mere bojujejo bitko tudi v našem imenu, saj je v našem interesu, da so pravice intelektualne lastnine in tehnologije zaščitene na vseh trgih, kjer prodajo svoje izdelke”.

Ključen razlog za pritiske ZDA na Kitajsko so po njegovih ocenah sporne prakse pri prenosu ameriške tehnologije in intelektualne lastnine na kitajska tla. Prevzem tehnologije namreč pomeni tudi prevzem ključne konkurenčne prednosti. Ameriški interes je tudi, da Kitajska liberalizira svoj finančni trg.

Tako lahko po njegovem aktualne poteze trenutno najbolj prizadenejo velike evropske multinacionalke, ki del ameriškega povpraševanja po kitajskih izdelkih zadostijo s proizvodnjo na Kitajskem. “Neposredni vplivi na slovensko gospodarsko so relativno majhni,” je dodal.

Potem ko je Trump doslej že uvedel carine na kitajski uvoz, vreden 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero, je zdaj napovedal, da bodo ZDA 24. septembra uvedle 10-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v vrednosti 200 milijard dolarjev, te carine pa se bodo v začetku leta 2019 povišale na 25 odstotkov. Kitajska je že napovedala, da bo na novo uvedene carine ZDA odgovorila s povračilnimi ukrepi, a jih Peking še ni razkril.