Jutrišnje volitve predsednika Evropskega parlamenta bodo ene najbolj negotovih v zgodovini te institucije. Doslej sta si namreč vodenje te institucije razdelili dve največji politični stranki, EPP in S&D, tokrat pa za drugo polovico mandata največji politični stranki nista sklenili dogovora. Izid glasovanja je tako nemogoče napovedati, saj niti EPP niti S&D nimata dovolj glasov, da bi sami določili zmagovalca. Potrebna je namreč absolutna večina vseh evropskih poslancev, glasovanje pa je tajno. Kandidaturo je vložilo sedem kandidatov, pri čemer Antonio Tajani (Italija, EPP), Gianni Pittella (Italija, S&D) in Guy Verhofstadt (Belgija, ALDE) veljajo za kandidate z največ možnostmi. Prva dva zato, ker prihajata iz največjih političnih skupin, slednji pa zato, ker bi lahko izkoristil nastalo luknjo in pripravil presenečenje. Preostalim štirim kandidatom - Helgi Stevens (Belgija, evroskeptični Evropski reformisti in konzervativci), Jeanu Lambertu (Velika Britanija, Zeleni), Eleonori Forenza (Italija, Združena levica) in Laurentiuju Rebegi (Romunija, evroskeptična Evropa narodov in svobode) - pa poznavalci ne pripisujejo veliko možnosti za izvolitev. V začetku mandata leta 2014 sta EPP in S&D sklenila dogovor, da vodenje parlamenta v drugi polovici mandata prevzema EPP, a je S&D od tega dogovora odstopila, saj bi bil v tem primeru na vrhu vseh treh najpomembnejših institucij - Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega sveta - predstavnik EPP, kar pa, tako v drugi največji politični skupini, ni v skladu z volilnim rezultatom. Zato bi jutrišnja odločitev evropskih poslancev lahko imela pomembne posledice tudi za nadaljnje delovanje parlamenta, ki je do tega trenutka potekalo po sistemu velike koalicije. Dodatna težava je v tem, da Tajani med poslanci izven svoje politične skupine ne uživa visoke ravni zaupanja. Predvsem je pod vprašaj postavljena njegova vloga v tako imenovani aferi dizelgate, ko je bil evropski komisar za industrijo. Poleg tega se pojavljajo t