DZ je minuli teden sprejel zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki predvideva pomoč države tistim delodajalcem, ki zaradi epidemije ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.

Zakon sicer predvideva, da bo država delavcem na čakanju krila 40 odstotkov nadomestila, a je vlada ta teden napovedala, da bo država v okviru t. i. protikoronskega zakonodajnega svežnja prevzela celoten strošek nadomestila in socialnih prispevkov čakajočih na delo. A ta ukrep je treba še uzakoniti.

Ker se pri institutu čakanja na delo obetajo spremembe, številna podjetja, kot so njihovi predstavniki povedali za STA, še čakajo z njegovo uporabo, v nekaterih sektorjih, denimo turizmu in trgovini z neživilskimi proizvodi, pa so razmere tako slabe, da ne morejo čakati na zakon.

V Turistični agenciji Palma so pojasnili, da bodo na čakanje poslali 90 odstotkov zaposlenih, to pa bo “deloma” ublažilo njihove težave. Tudi v Hitu že tečejo “različne aktivnosti za zagotavljanje vzdržnega poslovanja”, tudi glede čakanja na delo, so potrdili.

V družbi Thermana Laško trenutno od 490 zaposlenih redno dela med 130 in 150 ljudi, ostali pa koristijo ure, star ali že nov dopust, če je to mogoče, pa delajo tudi od doma. V tej luči jim bo institut prišel prav, čakajo pa, da bo sprejeta napovedana zakonodaja, so pojasnili.

Trgovci, ki ne prodajajo živil in so morali skladno z vladnim odlokom zapreti svoje poslovalnice, so finančno zelo prizadeti in so bili zaposlene že prisiljeni poslati na čakanje na delo, pa so opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije. Številčnih ocen niso podali.

Da bodo v prihodnjih tednih na čakanje na delo napotili 60 odstotkov zaposlenih, del pa jih bo delal od doma, so potrdili tudi v Trimu. Kot so pojasnili, zaradi prilagoditev razmeram na trgu in zagotavljanja varnega dela prehajajo na občasno enoizmensko delo. Državni ukrepi jim bodo “zelo pomagali premostiti najbolj zahtevno obdobje naslednjih treh mesecev”, verjamejo.

Med borznimi družbami, ki jim ukrep že pride prav, je Zavarovalnica Triglav. “Institut čakanja na delo smo v naši zavarovalnici uporabili ob upoštevanju zakonodaje in za tiste procese, ki jih ni mogoče opravljati od doma oziroma na daljavo,” so razkrili. “Število zaposlenih, ki so na čakanju doma, se spreminja in je odvisno od izvajanja procesov,” so dodali.

Prav tako ukrep čakanja na delo že izvajajo v Intereuropi – poleg dela od doma in na drugih lokacijah, koriščenja viška ur, letnega dopusta, odsotnosti zaradi varstva mlajših otrok. “Kjer se delo ne da opraviti od doma, so sprejeti potrebni ukrepi za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja za zaposlene,” so zatrdili. Aktivnosti sicer sproti prilagajajo razmeram v državah, v katerih delujejo.

V NLB pozorno spremljajo ukrepe vlade in DZ za zajezitev škode zaradi epidemije in temu primerno prilagajajo delo, odločitve o uporabi instituta pa še niso sprejeli, so pojasnili.

Prav tako se čakanja na delo še ne poslužujejo v Luki Koper, saj zanj še ni potrebe. Kot so povedali v družbi, “pretovor v pristanišču poteka normalno, zaenkrat tudi ni večjih odstopanj glede količin blaga”. “Vemo pa, da bodo ukrepi zapiranja proizvodenj v številnih državah prej ali slej vplivali tudi na blagovne tokove. Skratka, spremljamo in se sproti odločamo,” so še pojasnili.

“Naredili bomo vse, kar bo v naši moči, da bo začasno čakanje delavcev na delo skrajni ukrep,” pa so napovedali v Telekomu Slovenije, kjer so se prav tako vzpostavili delo na daljavo.

Tudi v Savi Re tekoče in pozorno spremljajo vse interventne ukrepe države in bodo v največji možni meri izkoristili vse možnosti, ki jih bo država omogočila za zaščito gospodarstva.

V Krki instituta ne uporabljajo, niso pa navedli, ali o njem razmišljajo.

Tudi v Gorenju se za zdaj za to možnost niso odločili, prav tako ne v Heliosu, kjer so povedali, da trenutno vse proizvodne lokacije delajo nemoteno. Nekaterim so omogočili delo na domu, prav tako so lahko doma zaposleni z otroki, ki koristijo pravico do varovanja otrok zaradi višje sile.

Možnosti čakanja na delo še niso izkoristili niti v podjetju Duol, glede na to, da se razmere dnevno spreminjajo ter so že opazni ohlajanje trga in tudi motnje v oskrbovalni verigi, pa ne izključujejo, da je ne bodo uporabili v prihodnosti. “Institut je pomemben, saj rešuje zmanjšano povpraševanje in znižuje stroške poslovanja, ki so se posebej na udaru. Je tudi pomembna varovalka pred možnimi odpusti presežne delovne sile,” so poudarili.