Minister za zdravje Tomaž Gantar je začetku maja poudarjal, da je v državi dovolj ventilatorjev za zdravljenje bolnikov s covidom-19, pri čemer se je skliceval na mnenje svetovalne skupine pri ministrstvu.
Država je šla spomladi prek zavoda za blagovne rezerve v nakup več kot 300 ventilatorjev, a jih je bilo zavodu, kot je junija ob interpelaciji navedel minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, dobavljenih 148.
Gantar je junija tudi postregel s podatkom, da je v državi 439 ventilatorjev, primernih za obravnavo bolnikov s covidom-19. Po podatkih Sledilnika za covid-19 trenutno s pomočjo ventilatorja diha 127 bolnikov s covidom-19, jih pa potrebujejo tudi za druge bolnike.
Nekatere bolnišnice tako opozarjajo, da nimajo dovolj ventilatorjev, zato so se odločile za lastne nakupe. V Splošni bolnišnici Murska Sobota so za STA pojasnili, da so se odločili za nakup 15 ventilatorjev, ker da jih blagovne rezerve nimajo. “Poskusili smo z izposojo med bolnišnicami, vendar jih žal tudi druge bolnišnice potrebujejo,” so dodali.
Tako kupujejo pet ventilatorjev za predihavanje na pulmologiji in deset ventilatorjev za intenzivno terapijo. Vrednost nakupa vseh ventilatorjev je 264.000 evrov brez DDV, so pojasnili.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC) pa so za STA pojasnili, da so sprva načrtovali nakup desetih dodatnih ventilatorjev v letošnjem letu, a se je kmalu izkazalo, da jih bodo potrebovali več. Pri preverjanju takojšnje dobavljivosti pri podjetjih, ki jim dobavljajo medicinsko opremo, so ugotovili, da lahko ventilatorje v dveh tednih dobavi le RAM2.
Tako so od njih kupili deset ventilatorjev tipa Elisa 600 (proizvajalec Lowenstein medical), za enega so odšteli dobrih 27.100 evrov z DDV, ter 20 ventilatorjev tipa NKV-550 (proizvajalec Nihon Kohden), pri čemer so za enega plačali dobrih 29.000 evrov z DDV.
V UKC Maribor so za STA tudi pojasnili, da so dodatno v epidemiji kupili še štiri ventilatorje Elisa 600, v skupni vrednosti 99.000 evrov.
V UKC Maribor so si ventilatorje izposojali od ljubljanskih kolegov in iz zavoda za blagovne rezerve, nekaj so jih morali že vrniti, s prošnjo za izposojo pa se nanje obračajo druge bolnišnice. Poleg tega so oktobra objavili javno naročilo za nabavo še desetih ventilatorjev po odprtem postopku, katerih nakup je bil predviden s finančnim načrtom, a prej razpisa niso mogli objaviti, ker ministrstvo dotlej ni potrdilo načrta.
Tudi na Kliniki Golnik so oktobra ob naglo naraščajočem številu okuženih in bolnih kupili tri ventilatorje znamke Elisa 800. Dva so kupili prek javnega naročila, in sicer po ceni 33.000 evrov, enega pa z evidenčnim postopkom za ceno 37.000 evrov. Vsi trije ventilatorji so že v uporabi v bolnišnici, so pojasnili za STA.
Ventilatorji Siriusmed in Bellavista še vedno neuporabni za covidne bolnike
V vseh treh bolnišnicah navajajo, da so se za nakupe med drugim odločili tudi zato, ker še vedno ne morejo uporabljati ventilatorjev Bellavista in Siriusmed R30, ki so jih spomladi dobili od zavoda za blagovne rezerve. Za 46 ventilatorjev Bellavista še vedno velja začasna prepoved uporabe Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, saj so bili originalno certificirani za kitajski trg.
Pri ventilatorjih Siriusmed pa je bila težava, da niso imeli potrebne opreme, da bi bili primerni tudi za obravnavo covidnih bolnikov. Zavod za blagovne rezerve je to opremo kupil za 64 od 90 dobavljenih ventilatorjev, za kar so odšteli skoraj 97.000 evrov, a v nekaterih bolnišnicah po poročanju medijev v zadnjih dneh trdijo, da še vedno niso uporabni za tovrstne bolnike, ker ne omogočajo spremljanja količine ogljikovega dioksida v izdihanem zraku. Na vprašanje, ali bo zavod kupil za ventilatorje tovrstne merilnike, ki bi spremljali količino ogljikovega dioksida, pa so v zavodu za STA pojasnili, da je bila “nabava dodatne opreme v skladu z odločitvijo sklepa vlade v domeni posamezne zdravstvene ustanove”.
Nekatere bolnišnice kupovale ventilatorje že v prvem valu
Sicer pa so se nekatere bolnišnice za lasten nakup ventilatorjev odločile že spomladi, torej v prvem epidemičnem valu. V UKC Ljubljana so v marcu kupili več kot 100 ventilatorjev – 50 ventilatorjev Hamilton C6 po ceni 44.890 evrov na ventilator (brez DDV) so kupili od dobavitelja Framed, 54 ventilatorjev Sternmed Vento 62 po ceni 39.500 evrov na ventilator (brez DDV) od dobavitelja Geneplanet, tri ventilatorje Elisa pa so kupili od dobavitelja Ram2, njihova skupna cena je 91.322 evrov (brez DDV), izhaja iz podatkov na njihovi spletni strani.
V Splošni bolnišnici Brežice so kupili en ventilator, za nakup pa so se odločili, ker takrat še ni bilo znano, da bodo prejeli dva ventilatorja iz blagovnih rezerv. Od podjetja Medtronic so kupili ventilator Puritan Bennet 980 in zanj odšteli nekaj manj kot 22.000 evrov.
V Splošni bolnišnici Novo mesto so od podjetja Pulmodata kupili ventilator model V680, ki je skupaj z davkom stal skoraj 11.000 evrov, in pri Medicotehni model 360T, ki je skupaj z davkom stal dobrih 8000 evrov. Nakup so izvedli z zbiranjem ponudb brez javne objave. Za omenjena modela so se odločili, ker je bilo to vse, kar se je na slovenskem trgu takrat dalo dobiti s hitrim dobavnim rokom, so pojasnili.
Tudi v slovenjegraški bolnišnici so se za nakup dodatnih ventilatorjev takrat odločili, ker so predvidevali, da bodo potrebe v času epidemije presegle takrat razpoložljive zmogljivosti bolnišnice. Prek javnega naročila so naročili deset ventilatorjev Puritan Bennett 980 (Medtronic). Doslej je bolnišnici dobavitelj Interpart dobavil šest ventilatorjev. Cena za en ventilator je bila 30.368,73 evra, je za STA pojasnila strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Jana Makuc.
V Splošni bolnišnici Jesenice se za lasten nakup ventilatorjev v času epidemije niso odločili, so pa letos kupili en ventilator, saj so morali zamenjati izrabljenega.
