Evropski poslanec, liberalec in predstavnik slovenske upokojenske stranke v Evropskem parlamentu, Ivo Vajgl je zagovornik približevanja Turčije Evropski uniji. Ocenjuje, da so je destabilizacija v širši regiji okrog Turčije posledica intervencij Zahoda. In ti dogodki so morali pripeljati tudi do destabilizacije v Turčiji. "Za nekoga, ki je znal ocenit, kam dogodki vodijo, ne more biti presenečenje, da se je v Turčiji nekaj zgodilo. Tudi vojaškega puča ni bilo v nobenem trenutku mogoče izključiti. Ker je vojska v Turčiji dobila že od Atatürka poslanstvo čuvati sekularno državo. Trend islamizacije Turčije pa je v ostrem nasprotju s tem, kar je vojska vedno čutila kot poslanstvo," pojasnjuje Vajgl. Velikokrat je svoje kolege v Evropskem parlamentu opozarjal, da bo nestabilno stanje okoli Turčije slej ko prej destabiliziralo tudi to evroazijsko državo. Angažiranje Erdagana v sirski vojni je poglobilo tudi konflikt s Kurdi. "Danes je Turčija nestabilna država, na robu državljanske vojne. Tudi zaostrovanje odnosov s Kurdi ni koristilo stabilnosti." Še manj ali ravno tako neprijetni so dogodki v Ankari in Istanbulu za Evropsko unijo, posebej zaradi soočanja z begunsko krizo, ki je posledica vojne v sosednji Siriji in Iraku. EU je glede bistvenih vprašanj sodelovanja s Turčijo globoko razklana. "Obstajajo stranke in države, ki absolutno odklanjajo sodelovanja s Turčijo," pravi Vajgl, "Na drugi strani pa imamo predstavnike ‘realpolitike‘, kot je denimo Nemčija, kjer menijo, da se je treba s Turčijo pogovarjati, ker sicer ni rešitve za regionalno stabnilnost, niti za begunsko krizo. Zato EU zelo previdno komentira te dogodke. Mi nimamo drugega scenarija za obvladovanje begunske krize. Rešitve brez Turčije ni." V veliki zadregi je tudi zveza Nato, ki mora biti na strani demokratičnih procesov, istočasno pa je Turčija s svojo vojsko druga največja sila v zavezništvu. "Zanimivo, kako se v prvih urah puča Zahod obnaša zadržano. Logično bi bilo, če bi padle izjave, da se obsoja