Obtožnica, vložena 14. januarja, pravnomočna pa je postala 23. avgusta, veleposlanico bremeni kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic ter poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Glede na glavni očitek je na ček z odškodnino za 5000 evrov zaradi obnovitvenih del in posledičnega izliva vode v rezidenco, naslovljen na veleposlaništvo, dopisala svoje ime, denar pa je bil nakazan na njen osebni račun, navaja Delo.

Interni nadzor ministrstva za zunanje zadeve je ugotovil, da “obstajajo razlogi za sum”, da ima ravnanje veleposlanice v tej zadevi “znake kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, poneverbe, goljufije, oškodovanja javnih sredstev ali zatajitve”. Nadzor je pri tem priporočil, naj zadevo preuči še finančno-računovodska služba ministrstva, in če ugotovi, da so bili znaki kaznivega dejanja, naznani dejanje pristojnim organom.

Medtem ko so zadevo na ministrstvu še preučevali, jih je s prijavo na policijo prehitel anonimni prijavitelj. Tudi opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja je veleposlanica dobila šele po tem, ko je policija na podlagi anonimne prijave ministrstvo zaprosila za podatke, navaja časnik.

Na ministrstvu so pred dvema letoma navedli, da je Stabejeva vrnila finančna sredstva, ki so ji bila neupravičeno izplačana, tako da ministrstvo nima nikakršnih finančnih zahtev do nje.

Poleg omenjenega čeka je nadzor med drugim Stabejevi očital, da je službeno kartico uporabljala za potovanja in nastanitev hčerke, v zasebni namen pa naj bi porabljala tudi sredstva za reprezentanco.

Stabejeva je bila avgusta 2015 predčasno odpoklicana s položaja veleposlanice, potem ko je nadzor veleposlaništva v Parizu razkril več nepravilnosti. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo sodno preiskavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po tem, ko jo je februarja 2017 zahtevalo tožilstvo.