Kot je danes sporočil njegov odvetnik, so 67- letnega Mursija pokopali zgodaj davi na pokopališču na vzhodu Kaira, pogreb pa je potekal v družinskem krogu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegov sin Abdulah Mohamed Mursi je v ponedeljek za tiskovno agencijo Reuters povedal, da so egiptovske oblasti zavrnile prošnjo družine za javni pogreb v njegovem rojstnem mestu.

Prepovedano gibanje Muslimanska bratovščina, katerega vplivni član je bil Mursi, je sicer v ponedeljek pozvalo državljane, naj se množično udeležijo pogreba.

Mursi, ki je Egipt kot prvi demokratično izvoljeni predsednik vodil med letoma 2012 in 2013, je v ponedeljek na zaslišanju v zvezi z domnevnim vohunjenjem pred sodnikom govoril 20 minut, nato se je zgrudil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kasneje umrl.

Po poročanju egiptovske državne televizije je umrl zaradi srčnega zastoja.

A njegova družina in organizacije za človekove pravice, ki so v preteklosti večkrat izrazili skrb za njegovo zdravje in opozarjali, da je preveč časa zaprt v samici, so pozvali k neodvisni preiskavi smrti Mursija.

Muslimanska bratovščina pa je v ponedeljek zvečer njegovo smrt označila za umor, Egipčane pa pozvala, naj se protestno zberejo pred egiptovskimi veleposlaništvi po vsem svetu.

Egiptovsko notranje ministrstvo je po smrti Mursija razglasilo izredne razmere ter angažiralo več tisoč dodatnih pripadnikov varnostnih sil.

Mursi je zmagal na prvih volitvah po vstaji leta 2011, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega avtokratskega voditelja Egipta Hosnija Mubaraka. Državo je vodil med letoma 2012 in 2013, nato pa ga je zaradi njegove avtoritarne vladavine strmoglavila egiptovska vojska pod vodstvom Abdela Fataha al Sisija.

Sledili so množični protesti Mursijevih podpornikov, na katerih je bilo v spopadih s policijo ubitih več sto ljudi. Več sto udeležencev so aretirali in jim sodili. Nekatere so obsodili tudi na smrtno kazen. Tudi kasneje so aretirali in obsodili številne Muslimanske bratovščine.

Več sodnih postopkov je potekalo tudi proti Mursiju, ki je bil od odstavitve v priporu. Zaradi spodbujanja k nasilju proti protestnikom konec leta 2012 in vohunjenja za Katar je bil obsojen na skupno 45 let zapora.

V dveh drugih primerih je bil medtem obsojen na smrtno kazen in dosmrtni zapor, a je kasacijsko sodišče odredilo ponovno sojenje.

Po njegovi odstavitvi se je okrepilo število napadov, uperjenih predvsem proti varnostnim silam. Največ jih je na Sinajskem polotoku, ki velja za utrdbo skrajne skupine Islamska država.