Teš 6 je zaradi načina financiranja predstavljal izjemno veliko tveganje za državo, je parlamentarno preiskovalni komisiji za Teš 6 danes pojasnil bivši finančni minister Dušan Mramor. V drugem mandatu je sodeloval pri reševanju problema, da ni prišlo do unovčenja državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo EIB, je povedal. Takrat, leta 2014, je bil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) v poskusnem obratovanju, izvedenih je bilo več 95 odstotkov in plačanih več kot 90 odstotkov del. Finančni minister oziroma vlada nista imela takrat skoraj nobene možnosti racionalizacije projekta. “Projekt je predstavljal izjemno veliko tveganje za državo, zaradi načina financiranja,” je poudaril Mramor. Spomnil je na dva velika investitorja Teša 6: Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropsko investicijsko banko (EIB). Teš je pri EIB najel za 550 milijonov evrov posojila, od tega država jamči za 440 milijonov evrov, medtem ko je za ostalih 110 milijonov evrov jamčil konzorcij zasebnih finančnih institucij. Pri slednjem je nastal problem, rok garantiranja tega kredita je bil bistveno krajši od ročnosti kredita – ta je imel namreč dospetje leta 2025, garantiranje pa samo pet let. Ko je prišlo do tega roka, za dve banki garantiranje zaradi zmanjšanja bonitete ni bilo več sprejemljivo za EIB, dve banki pa sta bili v takšnih pogojih sanacije, da garancij nista mogli dati. Tako se je zgodilo, da ta del – 110 milijonov evrov posojila – ni imel več garanta. “In tisti moment, ko ga ni imel, bi lahko EIB zahtevala poplačilo vseh 550 milijonov evrov,” je dejal in dodal, da bi v tem primeru prišlo do unovčenja državnega jamstva, kar pa bi za javne finance predstavljalo izjemen udarec. Tako so bili v reševanje tega problema vloženi vsi napori HSE, Teš in ministrstva za finance. To pa ni bil edini problem, ki ga je bilo treba reševati. Ker zaveze, dane ob posojilu, niso bile dosežene, bi lahko bil kredit odpoklican. Tako se je zahteval spregled obveznosti zavez in podpis aneksov
